Avtomobilske carine so razklale Belo hišo

Trgovinska politika ZDA: Ekonomski svetovalci svarijo pred novimi ukrepi.
Fotografija: Svetovalci so do zdaj odvračali Trumpa od carin na avtomobile. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters
Odpri galerijo
Svetovalci so do zdaj odvračali Trumpa od carin na avtomobile. FOTO: Jonathan Ernst/Reuters

New York – Donald Trump je prejšnji teden ukazal ministru za trgovino Wilburju Rossu, naj se loti raziskave, ali uvoz avtomobilov, tovornjakov in avtomobilskih delov ogroža ameriško nacionalno varnost. Minister ima devet mesecev časa, da pripravi poročilo, nato se mora predsednik v treh mesecih odločiti, kako bo ukrepal.

V primeru jekla je preiskava pokazala, da uvoz štirikrat presega izvoz, pri aluminiju pa je uvoz dosegel 90 odstotkov ameriških potreb, Trump je nato uvedel uvozne dajatve. Zato je tokratna odločitev, da vzame pod drobnogled avtomobile, sprožila val obsodb ameriških trgovinskih partneric in opozorila, da bi morebitne carine lahko zamajale mednarodne oskrbovalne verige ter ogrozile veljavna pravila o trgovanju.

Zelo zaskrbljeni so tudi predsednikovi ekonomski svetovalci na čelu z Larryjem Kudlowom, ki vodi nacionalni ekonomski svet, saj bi po njihovem do 25-odstotne carine ogrozile ameriška delovna mesta. Predsednikove gospodarske zamisli niso sad proučevanja političnih rešitev, ob čemer bi skrbno pretehtali prednosti in slabosti takšnega pristopa, ampak jih rojevajo njegovi instinkti. »O uvoznih dajatvah za avtomobile razmišlja že več kot leto, toda doslej so ga svetovalci prepričali, da bi posledice takšnega ukrepa presegle morebitne koristi. Vsaj na videz se je odrekel dosedanji previdnosti,« je za ameriške medije dejal neimenovani vir, ki naj bi poznal dogajanje v Beli hiši. Omenjeni videz se namreč zdi pomemben jedru Trumpovih volivcev, ki verjamejo v mit, da bo protekcionzem vrnil izgubljena delovna mesta v osrčje ZDA.
 

Vojna izjema


Kudlow in drugi člani gospodarskega sveta vidijo drugačno sliko – uvozne dajatve bi z zvišanjem cen in manjšo izbiro prizadele ameriške potrošnike in zelo verjetno negativno vplivale na zaposlenost, saj tuja avtomobilska podjetja zaposlujejo ameriške delavce v zveznih državah, kot sta Alabama in Kentucky. Carine bi posredno prizadele tudi prodajne verige in servisna podjetja, občutili bi jih tudi domači proizvajalci. Podobno kot Kudlow meni tudi Kevin Hassett, predsednik Trumpovega sveta ekonomskih svetovalcev. Njuna protiutež je nativistični ekonomist Peter Navarro, glavni šepetalec vzgibov Trumpu, da sta ameriška trgovinska primanjkljaja s Kitajsko in Nemčijo vzrok za težave ZDA in da so rešitve zaščitni ukrepi. Skupaj z jeklarskim protekcionistom Rossom sta pripomogla že k spornim carinam za jeklo in aluminij, ki sejejo razdor med ZDA in njenimi zaveznicami.

Ross je prejšnji teden dejal, da gospodarska trdnost zagotavlja nacionalno varnost, toda tako iz Evrope kot iz Azije prihajajo opozorila, da bi zlorabe redko uporabljane izjeme o nacionalni varnosti, ki jo za uvedbo uvoznih dajatev dopušča Svetovna trgovinska organizacija (WTO) in je bila namenjena vojnim časom, lahko povzročila razpad mednarodnih trgovinskih pravil. Prodaja avtomobilov in delov zanje je na letni ravni vredna okoli 1400 milijard dolarjev, ZDA so lani uvozile dobrih 8 milijonov vozil, vrednih 192 milijard dolarjev, več kot polovico iz sosednjih Mehike in Kanade, s katerima so povezane v severnoameriško prostotrgovinsko območje. Trump maje tudi to in zaradi tega se rožljanje s carinami za avtomobile zdi del pritiska na sosedi in hkrati na Evropsko unijo, s katero se ZDA še vedno pogajajo o dajatvah za jeklo in aluminij.
 

Ostri toni


Komisarka za trgovino EU Cecilia Malmström se bo jutri v Parizu sestala z Rossom in ga poskusila prepričati, naj ZDA EU izvzamejo iz ukrepov. V petek se bo namreč iztekla 28-dnevna izjema, s katero je Trump evropske proizvajalce jekla in aluminija izvzel iz na novo uvedenih carin. Komisarka bo govorila tudi z ameriškim trgovinskim pogajalcem Robertom Lighthizerjem, v četrtek se ji bo pridružil tudi predstavnik Japonske, da bodo skupaj ugotavljali, kako se primerneje lotiti nepravičnih trgovinskih praks. Po neuradnih vesteh iz Bele hiše naj bi bili nedavni pogovori med Trumpom in japonskim premierom Šinzom Abejem veliko bolj ostri, kot so sporočili piarovci, ameriški predsednik naj bi besnel nad položajem na ameriškem avtomobilskem trgu in trdil, da Abe ni storil dovolj za spremembo razmer.

ZDA imajo v resnici najnižje uvozne dajatve, 2,5-odstotne, precej manj od evropskih 10 odstotkov ali kitajskih dosedanjih 25 odstotkov (Peking je napovedal, da bodo carino za vozila znižali na 15 odstotkov, za avtomobilske dele pa na 6 odstotkov). Toda napovedani ameriški ukrepi bi pretresli gospodarske tokove (prodaja vozil obsega desetino prometa med ZDA in EU) in še bolj razmajali odnose atlantskega zavezništva. Po mnenju ameriških poznavalcev razmer bo lakmusov papir dogajanja dejanska uradna najava omenjene preiskave ministrstva za trgovino. Za zdaj namreč velika večina analitikov meni oziroma upa, da je to le pogajalska igra.

Komentarji: