Balkanske države pred priprtimi vrati
Dvomi in zavore za vsak napredek glede širitve, tudi za Severno Makedonijo še nič bi gotovo.
Odpri galerijo
Kljub številnim sestankom na najvišji ravni ni opaznih premikov, tudi po balkanskem vrhu konec aprila v Berlinu ni evropska perpektiva regije nič bolj konkretna. FOTO: Michael Sohn/AFP
Bruselj – Glede prihodnje dinamike v širitvenem procesu ostaja veliko negotovosti in videti je, kot da je želja predsednika evropske komisije Jean-Clauda Junckerja o vstopu prvih balkanskih kandidatk leta 2025 preveč optimistična
Zunanji ministri EU so se na neuradnem zasedanju v Helsinkih posvetovali o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Na zadnji uradni razpravi, junija, kljub pozitivnemu priporočilu evropske komisije med državami članicami ni bilo soglasja o začetku pogajanj.
Največji dvomljivki, Francija in Nizozemska, se v Helsinkih glede prihodnjih konkretnih odločitev menda nista opredeljevali. Do zdaj sta svoje nasprotovanje razlagali s premajhnim napredkom v bitki proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Zato so članice junija odločitev preložile na oktober. »Videla sem še večjo podporo, odločenost in zavedanje članic o strateškem pomenu doslednosti EU pri naslednjih korakih širitvenega procesa,« je na Finskem ocenila zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.
Zagovorniki širitvenega pospeška, tudi vodja slovenske diplomacije Miro Cerar, so prepričani, da je na kocki verodostojnost Unije, ki je ves čas obljubljala, da bo napredek držav v reformnem procesu nagrajen.
Tudi Nemčija zagovarja začetek pogajanj, saj da bi EU morala imeti interes za regijo. Po mnenju zunanjega ministra Heika Maasa bi morali preprečiti, da se v balkanski regiji krepijo vplivi države, »ki niso brezpogojno skladne z našimi vrednotami«. Več članic opozarja, da bi prazen prostor, ki bi nastal, če se EU ne bo angažirala dovolj, lahko zapolnili drugi akterji: Kitajska, Rusija, Turčija.
Mogherinijeva raje kot o geografski širitvi govori o ponovni združitvi, saj je balkanska regija obkrožena s članicami EU.
Ključno vprašanje pred oktobrskim odločanjem je, ali obe kandidati izpolnjujeta pogoje za začetek pogajanj. »Vsi za mizo razumemo, da so razlike. Albanija ima več notranjepolitičnih turbulenc,« je za Delo ocenil zunanji minister Cerar.
Slovenija podpira začetek pogajanj z obema, čeprav sicer ne vztraja pri pravilu svežnja, ampak napredku na podlagi zaslug. Očitno je, da je Severna Makedonija naredila veliko in da je prespanski sporazum z Grčijo zgodovinski dosežek. »Vsako odlašanje bi bilo škodljivo,« je prepričan Cerar.
Glede urejanja odnosov med Kosovo in Srbijo je manj črnogledih tonov. V Helsinkih sta za isto mizo sedela zunanja ministra obeh držav. Okno priložnosti bi se lahko odprlo po oktobrskih volitvah na Kosovo.
Po pričakovanjih širitvenega komisarja Johannesa Hahna bi se nato začela sklepna pogajanja o normalizaciji odnosov. Kosovo da bi najprej morala odpraviti carine na srbsko blago, Srbiji pa končati kampanjo za preklice priznanj Kosova.
Zunanji ministri EU so se na neuradnem zasedanju v Helsinkih posvetovali o začetku pristopnih pogajanj z Albanijo in Severno Makedonijo. Na zadnji uradni razpravi, junija, kljub pozitivnemu priporočilu evropske komisije med državami članicami ni bilo soglasja o začetku pogajanj.
Največji dvomljivki, Francija in Nizozemska, se v Helsinkih glede prihodnjih konkretnih odločitev menda nista opredeljevali. Do zdaj sta svoje nasprotovanje razlagali s premajhnim napredkom v bitki proti korupciji in organiziranemu kriminalu.
Kitajska, Rusija in Turčija na preži
Zato so članice junija odločitev preložile na oktober. »Videla sem še večjo podporo, odločenost in zavedanje članic o strateškem pomenu doslednosti EU pri naslednjih korakih širitvenega procesa,« je na Finskem ocenila zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.
Zagovorniki širitvenega pospeška, tudi vodja slovenske diplomacije Miro Cerar, so prepričani, da je na kocki verodostojnost Unije, ki je ves čas obljubljala, da bo napredek držav v reformnem procesu nagrajen.
Tudi Nemčija zagovarja začetek pogajanj, saj da bi EU morala imeti interes za regijo. Po mnenju zunanjega ministra Heika Maasa bi morali preprečiti, da se v balkanski regiji krepijo vplivi države, »ki niso brezpogojno skladne z našimi vrednotami«. Več članic opozarja, da bi prazen prostor, ki bi nastal, če se EU ne bo angažirala dovolj, lahko zapolnili drugi akterji: Kitajska, Rusija, Turčija.
Mogherinijeva: Ne širitev, ampak združitev
Mogherinijeva raje kot o geografski širitvi govori o ponovni združitvi, saj je balkanska regija obkrožena s članicami EU.
Ključno vprašanje pred oktobrskim odločanjem je, ali obe kandidati izpolnjujeta pogoje za začetek pogajanj. »Vsi za mizo razumemo, da so razlike. Albanija ima več notranjepolitičnih turbulenc,« je za Delo ocenil zunanji minister Cerar.
Slovenija podpira začetek pogajanj z obema, čeprav sicer ne vztraja pri pravilu svežnja, ampak napredku na podlagi zaslug. Očitno je, da je Severna Makedonija naredila veliko in da je prespanski sporazum z Grčijo zgodovinski dosežek. »Vsako odlašanje bi bilo škodljivo,« je prepričan Cerar.
Na obzorju napredek med Kosovom in Srbijo?
Glede urejanja odnosov med Kosovo in Srbijo je manj črnogledih tonov. V Helsinkih sta za isto mizo sedela zunanja ministra obeh držav. Okno priložnosti bi se lahko odprlo po oktobrskih volitvah na Kosovo.
Po pričakovanjih širitvenega komisarja Johannesa Hahna bi se nato začela sklepna pogajanja o normalizaciji odnosov. Kosovo da bi najprej morala odpraviti carine na srbsko blago, Srbiji pa končati kampanjo za preklice priznanj Kosova.
