Frankfurt – Bodo morali vsi delodajalci po novem na vhode v podjetja in ustanove namestiti ure, ki bodo beležile prihode in odhode z dela? Sodišče Evropskih skupnosti v Luksemburgu je namreč pred kratkim odločilo, da morajo države delodajalce zavezati k natančnemu beleženju oddelanih ur.
Na Evropsko sodišče je prišel spor iz Španije, kjer je tamkajšnji sindikat CCOO sprožil tožbo proti Deutsche Bank zaradi nenatančnega beleženja ur zaposlenih. V sindikatu so vztrajali, da je mogoče opravljene ure in še posebej nadure dokazovati le, če jih delodajalec tudi natančno beleži. V Španiji, podobno kot v Nemčiji, zakona, ki bi delodajalce prisilil v natančno beleženje delovnih ur, ni. Delodajalci morajo beležiti le nadure. Z odločitvijo luksemburškega sodišča se bodo pravila očitno bistveno spremenila. Sodniki so namreč odločili, da je objektivno in celovito beleženje delovnega časa temeljna pravica zaposlenih, ki izvira iz listine Evropske unije o temeljnih pravicah. Brez sistema, ki bi zagotavljal korektno beleženje delovnega časa, zaposleni tudi ne morejo uveljavljati svojih pravic, so še ocenili sodniki.
V Španiji zakona, ki bi delodajalce prisilil v natančno beleženje delovnih ur, ni. Sodniki načina beleženja časa sicer niso določili, o tem morajo odločati države članice same.
Inšpektorji na pomanjkljivosti opozarjajo že dlje časa
Ali in kakšne posledice bo odločitev imela za delodajalce v Sloveniji, še ni povsem jasno. Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve pravijo, da gre v tem konkretnem primeru za drugačen pravni red, kot ga poznamo pri nas. Razumeti je, da torej posledic za Slovenijo ne bo. V Sloveniji zakonodaja sicer določa obvezno vodenje evidenc o delovnem času, vendar pa, kot že vrsto let opozarjajo na inšpektoratu za delo, zakonodaja od delodajalcev ne zahteva tudi natančnega beleženja prihodov in odhodov z dela.
»Inšpektorji težko ugotovijo, ali delodajalec spoštuje določbe zakonodaje v zvezi z delovnim časom, če zakon predvideva le obveznost delodajalca, da vodi evidenco o številu ur opravljenega dela, ne pa tudi časa prihoda in odhoda na delo. Zaradi zadnjega ni mogoče ugotoviti, v katerem delu dneva je delavec opravljal delo ter ali je delodajalec delavcu zagotovil tudi vse pravice,« v poročilu za lani med drugim opozarjajo na inšpektoratu. Na ministrstvu pravijo, da se s tem vprašanjem že ukvarja delovna skupina ekonomsko-socialnega sveta in da bo poiskala ustrezno rešitev.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije odločitev sodišča vidi kot dokaz, da so imeli v sindikatu prav, ko so opozarjali, da je treba zakonodajo v Sloveniji spremeniti in da je ustrezno beleženje delovnega časa človekova pravica. FOTO: Leon V
Vprašanje, ki se postavlja in s katerim se zdaj ubadajo tudi v Nemčiji, je, kaj to pomeni za približno polovico delodajalcev v državi, ki prihodov in odhodov z dela ne beležijo. Nemška delodajalska združenja se tudi sprašujejo, kaj to pomeni za tiste poklice in oblike dela, za katere beleženje delovnega časa ni smiselno ali celo ni mogoče. Do sodišča so kritični, saj da na izzive digitalizacije dela odgovarja z ukrepi iz prejšnjega stoletja. Sodniki načina beleženja časa sicer niso določili, o tem morajo odločati države članice same. Pomembno je le, da je delovni čas ustrezno zabeležen.
Sindikati so na drugi strani precej bolj zadovoljni. Še posebej zato, ker je po njihovem mnenju ravno digitalizacija olajšala zlorabe delovnega časa.
Andrej Zorko iz Zveze svobodnih sindikatov Slovenije odločitev sodišča vidi kot dokaz, da so imeli v sindikatu prav, ko so opozarjali, da je treba zakonodajo v Sloveniji spremeniti in da je ustrezno beleženje delovnega časa človekova pravica. Čeprav se sodba neposredno na Slovenijo ne nanaša, Zorko pričakuje, da bo ministrstvo zdaj hitreje pripravilo nov zakon o evidentiranju delovnega časa in ga še letos poslalo v proceduro.
