Brexit po okusu parlamenta
Zahteve po večji vlogi zakonodajnega organa postavljajo vlado Therese May v kočljiv položaj.
Odpri galerijo
Britanska vlada je s težavo prestala eno ključnih preizkušenj. FOTO: AFP
Theresa May se je s hojo po vrvi do zdaj spretno izogibala poglabljanju razkola v vladajoči konservativni stranki, toda v torek ji ni preostalo drugega, kot da popusti zahtevi skupine uporniških poslancev in efektivno privoli v parlamentarno glasovanje o končnem izstopnem dogovoru z EU, ki se mu je do zdaj na vse kriplje upirala v prepričanju, da bi to škodilo britanskim interesom v pogajanjih z EU.
Čeprav je poslanska zbornica v torek in včeraj zavrnila večino izmed 15 dopolnil, ki so jih k predlogu zakona o izstopu iz EU izglasovali člani lordske zbornice, je bilo to mogoče samo zato, ker je vlada tik pred zdajci spoznala, da utegne pri enem izmed ključnih amandmajev doživeti poraz. Šlo je za dopolnilo, ki ga je poslal v obravnavo poslanec Dominic Grieve: v njem je zahteval od vlade, naj omogoči poslancem odločanje o končnem dogovoru. Da bi se izognili porazu, so vladni predstavniki skupini 13 konservativnih poslancev, ki so zagrozili, da bodo glasovali proti zakonu skupaj z opozicijo, v zameno za njihovo podporo ponudili kompromis v obliki nadaljnjih pogovorov o tem vprašanju. Uporniki so pozneje potrdili, da jim je premierka osebno obljubila dopolnitev predloga zakona s kompromisnim amandmajem.
Potek glasovanja je razkril, kako majhen je manevrski prostor britanske premierke in njenih ministrov pri pogajanjih o brexitu. Kakršnokoli popuščanje nasprotnikom izstopa iz EU vodi v neizogibno razočaranje njegovih zagovornikov, in obratno. Položaj je enak od junija lani, ko je Theresa May po sklicu predčasnih parlamentarnih volitev izgubila večino poslanskih sedežev v parlamentu, je za Delo pojasnil Henry Newman, direktor možganskega trusta Open Europe. »Parlament je tako dobil več nadzora nad usmeritvijo brexita. To, kar vidimo zdaj, je zgolj zapoznela reakcija na spremembe v razmerju moči.«
Posledice torkovega glasovanja je za zdaj težko natančno izmeriti, a po vsej verjetnosti ne bodo majhne. Med drugim utegnejo negativno vplivati na pogajalsko izhodišče britanske vlade, ki od začetka zagovarja stališče, da je izstop iz EU brez dogovora boljša možnost od izstopa s slabim dogovorom. Analitiki se upravičeno sprašujejo, ali ne bo tako imenovani kaotični brexit postal zgolj votla grožnja, če bo parlament imel možnost zavrniti izplen pogajanj in vlado teoretično znova poslati za pogajalsko mizo.
»Še vedno ne vemo, kakšen bo kompromis o ključnem amandmaju. Vemo pa, da ima Dominic Grieve s podporniki in opozicijo v spodnjem domu parlamenta dovolj glasov, da pri tem vprašanju porazi vlado,« je prepričan Henry Newman. Po njegovem mnenju je neizogibno, da se bo vladni manevrski prostor za pogajanja še skrčil.
Theresa May je med včerajšnjim odgovarjanjem na poslanska vprašanja potrdila, da bo vlada poskusila najti ustrezen kompromis o vlogi, ki jo bo pri potrjevanju dogovora z EU odigral britanski parlament. Hkrati je poudarila, da si ne more predstavljati, kako bi lahko poslanci razveljavili odločitev, ki jo je na referendumu sprejelo britansko ljudstvo. »Poslanci morajo upoštevati voljo volivcev in delovati skladno z njo,« je povedala premierka.
Kako bo vlada na koncu izpolnila zahteve upornikov in se pri tem izognila uporu iz vrst najbolj zagrizenih zagovornikov brexita, ni jasno. Brez ustrezne rešitve te dileme bi lahko bila negotova tudi njena tesna večina v parlamentu, kjer zadnje leto vlada s pomočjo glasov severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP).
Obstaja seveda možnost, da upora evroskeptikov ne bo. Po poročanju konservativnega Spectatorja so stališča zagovornikov brexita o nadaljnjih korakih različna. Medtem ko nekateri ostajajo potrpežljivi, prepričani, da noben izstopni dogovor z EU ne bo večen in da bodo lahko prihodnje stabilnejše vlade izpogajale boljši dogovor, drugi opozarjajo, da z izstopom iz EU ne gre odlašati. Med drugim jih skrbi, da se bodo volivci do prihodnjih volitev tako naveličali pogajanj o brexitu, da nikoli ne bodo hoteli glasovati za stranko, ki se bo zavzemala za njihovo vnovično odprtje. Obstaja še tretja skupina, ki verjame, da bodo delo evroskeptikov opravili kar pogajalci evropske komisije, in to tako, da bodo Veliki Britaniji postavili tako visoke zahteve (denimo obstanek na skupnem trgu), da jih noben parlament ne bo mogel potrditi.
Zanimivo, da vsak izmed omenjenih treh scenarijev predpostavlja neuspeh sedanje vlade.
Čeprav je poslanska zbornica v torek in včeraj zavrnila večino izmed 15 dopolnil, ki so jih k predlogu zakona o izstopu iz EU izglasovali člani lordske zbornice, je bilo to mogoče samo zato, ker je vlada tik pred zdajci spoznala, da utegne pri enem izmed ključnih amandmajev doživeti poraz. Šlo je za dopolnilo, ki ga je poslal v obravnavo poslanec Dominic Grieve: v njem je zahteval od vlade, naj omogoči poslancem odločanje o končnem dogovoru. Da bi se izognili porazu, so vladni predstavniki skupini 13 konservativnih poslancev, ki so zagrozili, da bodo glasovali proti zakonu skupaj z opozicijo, v zameno za njihovo podporo ponudili kompromis v obliki nadaljnjih pogovorov o tem vprašanju. Uporniki so pozneje potrdili, da jim je premierka osebno obljubila dopolnitev predloga zakona s kompromisnim amandmajem.
Zapoznela reakcija
Potek glasovanja je razkril, kako majhen je manevrski prostor britanske premierke in njenih ministrov pri pogajanjih o brexitu. Kakršnokoli popuščanje nasprotnikom izstopa iz EU vodi v neizogibno razočaranje njegovih zagovornikov, in obratno. Položaj je enak od junija lani, ko je Theresa May po sklicu predčasnih parlamentarnih volitev izgubila večino poslanskih sedežev v parlamentu, je za Delo pojasnil Henry Newman, direktor možganskega trusta Open Europe. »Parlament je tako dobil več nadzora nad usmeritvijo brexita. To, kar vidimo zdaj, je zgolj zapoznela reakcija na spremembe v razmerju moči.«
Posledice torkovega glasovanja je za zdaj težko natančno izmeriti, a po vsej verjetnosti ne bodo majhne. Med drugim utegnejo negativno vplivati na pogajalsko izhodišče britanske vlade, ki od začetka zagovarja stališče, da je izstop iz EU brez dogovora boljša možnost od izstopa s slabim dogovorom. Analitiki se upravičeno sprašujejo, ali ne bo tako imenovani kaotični brexit postal zgolj votla grožnja, če bo parlament imel možnost zavrniti izplen pogajanj in vlado teoretično znova poslati za pogajalsko mizo.
»Še vedno ne vemo, kakšen bo kompromis o ključnem amandmaju. Vemo pa, da ima Dominic Grieve s podporniki in opozicijo v spodnjem domu parlamenta dovolj glasov, da pri tem vprašanju porazi vlado,« je prepričan Henry Newman. Po njegovem mnenju je neizogibno, da se bo vladni manevrski prostor za pogajanja še skrčil.
Volja ljudstva
Theresa May je med včerajšnjim odgovarjanjem na poslanska vprašanja potrdila, da bo vlada poskusila najti ustrezen kompromis o vlogi, ki jo bo pri potrjevanju dogovora z EU odigral britanski parlament. Hkrati je poudarila, da si ne more predstavljati, kako bi lahko poslanci razveljavili odločitev, ki jo je na referendumu sprejelo britansko ljudstvo. »Poslanci morajo upoštevati voljo volivcev in delovati skladno z njo,« je povedala premierka.
Kako bo vlada na koncu izpolnila zahteve upornikov in se pri tem izognila uporu iz vrst najbolj zagrizenih zagovornikov brexita, ni jasno. Brez ustrezne rešitve te dileme bi lahko bila negotova tudi njena tesna večina v parlamentu, kjer zadnje leto vlada s pomočjo glasov severnoirskih demokratičnih unionistov (DUP).
Obstaja seveda možnost, da upora evroskeptikov ne bo. Po poročanju konservativnega Spectatorja so stališča zagovornikov brexita o nadaljnjih korakih različna. Medtem ko nekateri ostajajo potrpežljivi, prepričani, da noben izstopni dogovor z EU ne bo večen in da bodo lahko prihodnje stabilnejše vlade izpogajale boljši dogovor, drugi opozarjajo, da z izstopom iz EU ne gre odlašati. Med drugim jih skrbi, da se bodo volivci do prihodnjih volitev tako naveličali pogajanj o brexitu, da nikoli ne bodo hoteli glasovati za stranko, ki se bo zavzemala za njihovo vnovično odprtje. Obstaja še tretja skupina, ki verjame, da bodo delo evroskeptikov opravili kar pogajalci evropske komisije, in to tako, da bodo Veliki Britaniji postavili tako visoke zahteve (denimo obstanek na skupnem trgu), da jih noben parlament ne bo mogel potrditi.
Zanimivo, da vsak izmed omenjenih treh scenarijev predpostavlja neuspeh sedanje vlade.
