Brez mednarodne tiralice za bivšega ministra, ki je pobegnil na Madžarsko

Mednarodna organizacija Interpol je zavrnila zahtevo nove poljske vlade pod vodstvom Donalda Tuska za izdajo mednarodne tiralice za nekdanjim namestnikom pravosodnega ministra Marcinom Romanowskim. Kot je prva poročala poljska radijska postaja RMF FM, je Interpol zavrnil vpis Romanowskega na seznam najbolj iskanih oseb in bo izbrisal njegove podatke iz svojih sistemov.

Odločitev predstavlja hud udarec za poljsko tožilstvo, ki Romanowskega preiskuje zaradi domnevne vpletenosti v korupcijsko afero, hkrati pa krepi trditve opozicije in Romanowskega samega, da gre za politično motiviran pregon.

Romanowski, član nekdanje vladajoče stranke Zakon in pravičnost (PiS), je bil namestnik pravosodnega ministra v prejšnji vladi in je med letoma 2019 in 2023 nadzoroval delovanje Sklada za pravičnost, namenjenega pomoči žrtvam kaznivih dejanj. Novo poljsko tožilstvo pod vodstvom ministra Adama Bodnarja mu očita kar 11 kaznivih dejanj, med drugim sodelovanje v organizirani kriminalni združbi, zlorabo položaja in prirejanje razpisov za pridobitev sredstev iz omenjenega sklada, s čimer naj bi bila državna blagajna oškodovana za več kot sto milijonov zlotov (približno 23,4 milijona evrov), kot navaja analitik Sławomir Sierakowski. Kot ključni dokaz naj bi tožilstvo imelo pričanje in posnetke nekdanjega tesnega sodelavca Romanowskega Tomasza Mraza.

Beg na Madžarsko in Orbánov azil

Ko je poljsko sodišče decembra 2024 za Romanowskega odredilo začasni pripor, ga oblasti niso mogle več najti. Kmalu se je izkazalo, da je politik pobegnil na Madžarsko, kjer mu je vlada Viktorja Orbána podelila politični azil. Kot poroča portal Poland Today, so madžarske oblasti svojo odločitev utemeljile z zaskrbljenostjo, da Romanowskemu na Poljskem pod sedanjo vlado ne bi bilo zagotovljeno pošteno sojenje ter da sta ogroženi neodvisnost sodstva in pravice opozicijskih politikov. Poljska je za Romanowskim sicer razpisala evropski nalog za prijetje (EAW), ki velja znotraj EU.

Iz Interpola svoje odločitve o zavrnitvi mednarodne tiralice uradno niso pojasnili, češ da so podatki zaupne narave. Opozicijski poslanec iz vrst PiS in nekdanji pravosodni minister Marcin Warchoł je po poročanju portala Poland Today dejal, da odločitev Interpola lahko pomeni resno obtožbo proti poljskim oblastem. Pri tem se je skliceval na 3. člen statuta Interpola, ki organizaciji strogo prepoveduje vmešavanje ali dejavnosti političnega, vojaškega, verskega ali rasnega značaja.

»Težko bi rekli, da gre tukaj za vojaške, verske ali rasne razloge. Ostanejo politični, kar lahko pomeni, da je mednarodna policijska organizacija pregon ministra Romanowskega prepoznala kot politično dejavnost,« je zapisal Warchoł.

Tudi Romanowski sam je v izjavi za poljsko televizijo Telewizja Republika odločitev Interpola označil za »rdeči karton Tuskovi oblasti« in kompromitacijo sedanje poljske vlade ter tožilstva. Poudaril je, da se Interpol kot resna institucija ne ukvarja s pregonom politično preganjanih oseb. Pravni strokovnjaki, kot je predsednik poljske odvetniške zbornice Przemysław Rosati, v izjavi za portal Onet pravijo, da je na odločitev verjetno vplivala kombinacija dejavnikov – tako dejstvo, da je Romanowski prejel azil na Madžarskem, kot tudi možna uporaba tretjega člena statuta o politični nevtralnosti. Nekateri tudi opozarjajo, da se Interpol običajno osredotoča na najhujša kazniva dejanja, kot so terorizem in trgovina z ljudmi, očitki proti Romanowskemu pa morda niso dosegli tega praga.

Madžarska kot »zavetišče«?

Kljub odločitvi Interpola poljsko tožilstvo napoveduje nadaljevanje pregona prek evropskega naloga za prijetje, ki Madžarsko kot članico EU pravno zavezuje, čeprav je izročitev oseb s statusom azilanta zapletena. Tožilstvo je v začetku aprila izdalo tudi evropski preiskovalni nalog (EIO) za zbiranje dokazov v drugih državah EU.

Romanowski je v izjavi odločitev Interpola označil za rdeči karton Tuskovi oblasti in kompromitacijo sedanje poljske vlade ter tožilstva. FOTO: Stephanie Lecocq/Reuters

Primer Romanowski pa presega zgolj poljske notranjepolitične okvire. Analitik Sławomir Sierakowski opozarja, da Madžarska Viktorja Orbána postaja nekakšno varno zavetišče za koruptivne politike iz drugih držav, pri čemer omenja primer nekdanjega makedonskega premiera Nikole Gruevskega, ki se je tja zatekel pred zaporno kaznijo zaradi korupcije, in nekdanjega šefa poljskega energetskega giganta Orlen Daniela Obajteka, ki je prav tako iskal zatočišče na Madžarskem.

Po Sierakowskem takšno ravnanje Madžarske spodkopava vladavino prava v celotni EU, zato napoveduje, da bo Poljska sprožila postopek proti Madžarski pred evropsko komisijo.