Bruselj bi učinkovitost migracijske politike meril tudi po številu deportacij

Evropska unija poskuša v okviru­ boja proti nezakonitim migracijam pospešiti postopke vračanja­ ljudi, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene in zato nimajo pravice ostati na ozemlju sedemindvajseterice. Ta tema je bila tudi na vrhu agende neformalnega zasedanja notranjih in pravosodnih ministrov držav članic v Københavnu, ki so se strinjali, da sta trenutno največja izziva pomanjkljivo sodelovanje tret­jih držav in pomanjkljiva pravna podlaga, ki otežuje učinkovite postopke.

Države članice se po navedbah udeležencev zasedanja strinjajo o potrebi po izboljšanju učinkovitosti migracijske politike in čimprejšnjem zaključku pogajanj o ­predlogu uredbe o vračanju, ki ga je marca predstavila evropska ­komisija.

»Čas je ključen, moramo doseči spremembe, ljudem moramo pokazati, da imamo nadzor nad dogajanjem v EU,« je po zasedanju poudaril evropski komisar za notranje zadeve in migracije Magnus Brunner.

Zasedanja, ki je potekalo v okviru danskega predsedovanja svetu EU, se je udeležil tudi slovenski minister za notranje zadeve Boštjan Poklukar, ki je poudaril pomen ohranjanja enotnosti Unije pri iskanju rešitev, rekoč, da »težnja tretjih držav po dvostranskem urejanju sodelovanja na področju [vračanja] in pasivnost pri sklepanju dogovorov na ravni EU načenjata kredibilnost EU, obenem manjšim državam članicam slabita možnosti za uspešno vračanje«.

Kot so na ministrstvu za notranje zadeve pojasnili v sporočilu za javnost, se je Poklukar strinjal, da je pomemben korak pri vzpostavitvi skupnega sistema tudi ustrezna prenova pravnega okvira, ki mora določiti jasne obveznosti za tujce, da sodelujejo z nacionalnimi organi v vseh fazah postopka vračanja, in posledice ob morebitnem nesodelovanju. »S tem bi bil zagotovljen odvračilni učinek in podano enotno sporočilo, da nezakonito zadrževanje na ozemlju EU ne bo tolerirano,« je pojasnil minister.

Vrnitve kot lakmusov test

Urejanje nezakonitih migracij in zagotavljanje učinkovite zaščite zunanjih meja sedemindvajseterice je ena od prioritet danskega predsedovanja sveta EU, ki se je začelo 1. julija. Danska vlada je prepričana, da mora Unija na tem področju doseči opazen napredek, če hoče ustaviti rast skrajne desnice.

»Zaradi azilnega sistema tihotapci ljudi in tretje države ohranjajo velik vpliv na migracijske tokove,« je trenutni položaj po zasedanju opisal danski notranji minister Kaare Dybvad Bek, rekoč, da je pred EU še veliko dela. »Vsak dan na tisoče ljudi zaprosi za azil, toda zaščito dobi le okoli polovica prosilcev. Od tistih, ki ne dobijo azila, se jih zgolj četrtina dejansko vrne v izvorno državo.«

Komisar Brunner: »Čas je ključen, moramo doseči spremembe.« FOTO: Angelika Warmuth/Reuters

Čeprav se je komisar Brunner med odgovarjanjem na novinarska vprašanja strinjal, da bo izboljšanje trenutne stopnje vračanja ljudi lakmusov test delujoče evropske migracijske politike, ni hotel podati jasnega cilja, za koliko bi se moral v tem mandatu povečati delež vrnitev. »Vse, kar je višje od trenutnih številk, bo dobro,« je poudaril.

Udeleženci neformalnega zasedanja so se strinjali s širšo uporabo instrumentov vizumske politike in trgovinskega sodelovanja kot vzvoda za zagotovitev sodelovanja tretjih držav pri izboljšanju učinkovitosti vračanja. Strinjali so se tudi o potrebi po okrepitvi mandata agencije Frontex na tem področju.

Kot so pojasnili na notranjem ministrstvu, Slovenija podpira razprave o novih, inovativnih načinih upravljanja migracij, ki dopolnjujejo pakt o migracijah in azilu ter druge obstoječe mehanizme, pod pogojem, da nove rešitve spoštujejo evropsko pravo in mednarodne obveznosti držav članic na področju temeljnih pravic.

Med inovativne predloge je evropska komisija marca umestila tudi tako imenovana vozlišča za vračanje, ki bi jih lahko države članice v sodelovanju s tretjimi državami vzpostavile zunaj meja EU.