Burmanska vlada uničuje vasi pobeglih Rohingjev
Namesto porušenih vasi gradijo taborišča za Rohingje, ki pa se ne nameravajo vrniti.
Odpri galerijo
Množična molitev pobeglih beguncev Rohingja v Bangladešu na drugo obletnico izgona. FOTO: Rafiquar Rahman/Reuters
Burma – Burmanska vlada je v zadnjem času z obličja Zemlje izbrisala cele vasi, iz katerih so leta 2017 po brutalnih vojaških pokolih, ki jih je OZN označila kot »šolski primer etničnega čiščenja«, v sosednji Bangladeš pobegnili pripadniki muslimanske manjšine Rohingja. To ugotavlja dopisnik brtanskega BBC s tega območja Jonathan Head, ki poroča o izginotju večjega števila izpraznjenih vasi, namesto katerih vlada postavlja policijske in vladne stavbe ter prehodna taborišča za Rohingje, ki naj bi se začeli vračati iz Bangladeša.
Območje, kjer so živeli Rohingje, je sicer še vedno zastraženo in gibanje po njem omejeno, poroča Head, vendar so si ga novinarji pred kratkim lahko ogledali organizirano, ker je vlada hotela javnosti predstaviti, kako se pripravlja na povratek muslimanskih beguncev. Toda novinarji so pozneje s primerjanjem starejših satelitskih posnetkov ugotovili, da so taborišča, zgrajena za povratek beguncev, postavljena na mestih, kjer so prej stale vasi Rohingjev. Tak vzorec se je ponovil na petih lokacijah, ki so si jih novinarji lahko ogledali.
Predstavniki vlade rušenje vasi Rohingjev in gradnjo lastnih objektov namesto teh zanikajo. Toda avstralski inštitut za strateško politiko je že pred časom na podlagi satelitskih posnetkov ocenil, da je bilo po grozodejstvih in eksodusu leta 2017 uničenih ali poškodovanih najmanj 40 odstotkov vasi Rohingjev, burmanska vlada pa uničevanje zdaj očitno nadaljuje in s tem v dvom postavlja svoje uradno stališče, da si bodo prizadevali za vrnitev muslimanskih beguncev.
Sicer pa tudi begunci ne zaupajo vladi in se nočejo vrniti v kraje, iz katerih so morali pobegniti pred nezaslišanim nasiljem burmanske vojske. Tako je prejšnji mesec propadel že drugi poskus začetka vračanja Rohingjev v domače kraje. Nihče od 3450 pripadnikov te manjšine, ki jim je burmanska vlada odobrila vrnitev, ni hotel zapustiti Bangladeša. Bojijo se namreč ponovnih pritiskov in tega, da bi jih znova obravnavali kot neenakopravne državljane in bi jim omejevali svobodo gibanja.
Taborišča, kjer so prej bile vasi
Tako je izginila ena od vasi, potem ko so jo v begu zapustili Rohingje. FOTO: Michelle Nichols/Reuters
Območje, kjer so živeli Rohingje, je sicer še vedno zastraženo in gibanje po njem omejeno, poroča Head, vendar so si ga novinarji pred kratkim lahko ogledali organizirano, ker je vlada hotela javnosti predstaviti, kako se pripravlja na povratek muslimanskih beguncev. Toda novinarji so pozneje s primerjanjem starejših satelitskih posnetkov ugotovili, da so taborišča, zgrajena za povratek beguncev, postavljena na mestih, kjer so prej stale vasi Rohingjev. Tak vzorec se je ponovil na petih lokacijah, ki so si jih novinarji lahko ogledali.
Vlada rušenje vasi zanika
Predstavniki vlade rušenje vasi Rohingjev in gradnjo lastnih objektov namesto teh zanikajo. Toda avstralski inštitut za strateško politiko je že pred časom na podlagi satelitskih posnetkov ocenil, da je bilo po grozodejstvih in eksodusu leta 2017 uničenih ali poškodovanih najmanj 40 odstotkov vasi Rohingjev, burmanska vlada pa uničevanje zdaj očitno nadaljuje in s tem v dvom postavlja svoje uradno stališče, da si bodo prizadevali za vrnitev muslimanskih beguncev.
Rohingje se nočejo vrniti
Taborišče beguncev Rohingja v Bangladešu. FOTO: Rafiquar Rahman/Reuters
Sicer pa tudi begunci ne zaupajo vladi in se nočejo vrniti v kraje, iz katerih so morali pobegniti pred nezaslišanim nasiljem burmanske vojske. Tako je prejšnji mesec propadel že drugi poskus začetka vračanja Rohingjev v domače kraje. Nihče od 3450 pripadnikov te manjšine, ki jim je burmanska vlada odobrila vrnitev, ni hotel zapustiti Bangladeša. Bojijo se namreč ponovnih pritiskov in tega, da bi jih znova obravnavali kot neenakopravne državljane in bi jim omejevali svobodo gibanja.
