Čakanje na načrt B za brexit
Zmešnjava bo popolna, če Združeno kraljestvo ne bo izstopilo niti do evropskih volitev konec maja.
Odpri galerijo
Nasprotniki brexita so v soboto protestirali na meji v Newryju na Severnem Irskem. FOTO: AFP
Uslužbenci Evropske agencije za zdravila (Ema) v Londonu so spustili 28 zastav EU in se simbolično poslovili od svojih pisarn. Direktor agencije Guido Rasi se je zahvalil Združenemu kraljestvu za prispevek k delu Eme in prijazno vlogo gostitelja od leta 1995.
To, bolj suhoparno sporočilo, objavljeno konec tedna, že jasno kaže na razsežnosti brexita. Čeprav bo dejanska selitev ene najpomembnejših agencij EU v Amsterdam trajala še nekaj mesecev, se z njenim slovesom kažejo njegovi konkretni in nepovratni učinki v praksi. Ema zaposluje okoli 900 ljudi, skoraj vsi so visoko usposobljeni strokovnjaki. Kot evropska nadzornica zdravil je gostila številna srečanja, in odhod takšne ustanove je velika izguba za vsako mesto in državo. Iz Londona se seli, v Pariz, še eno telo EU – Evropski bančni organ. Na drugi strani je čedalje več nejasnosti, kako bo v praksi uradno potekala sama ločitev. Usoda sporazuma o izstopu, ki je nastal v dolgih pogajanjih, je po njegovi zavrnitvi v britanskem parlamentu negotova. V Bruslju se med vsemi vpletenimi in opazovalci širijo le ugibanja glede prihodnjega razvoja, saj je položaj na Otoku povsem nepregleden. Predvsem se na začetku tedna pričakujejo novice iz parlamenta glede prihodnjih korakov po zavrnitvi sporazuma. Načrta B, ki bi ga imela premierka Theresa May, doslej ni bilo na obzorju.
Zato je čedalje več strahov, da se bo na koncu, ob izteku dveletnega roka 29. marca, zgodila kaotična ločitev brez sporazuma. Evropska komisija je sicer pred božično-novoletnimi prazniki pripravila sveženj izrednih ukrepov, ki med drugim predvideva ohranitev osnovnih letalskih povezav Otoka s celinsko Evropo in časovno omejeni cestni tovorni promet po enakih pravilih kot doslej (ob pogoju vzajemnosti), a v primeru uresničevanja takega scenarija bodo razmere povsem nepredvidljive. Na mejah se, denimo, ne bo mogoče ogniti carinskim in drugim nadzornim postopkom.
Glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier je v zadnjem tednu večkrat pozval London, naj pripomore k več jasnosti in predstavi konkretne rešitve. Če bo edina drža britanskega parlamenta nasprotovanje kaotičnemu brexitu, lahko položaj pripelje do uresničitve natanko tega, nezaželenega scenarija. Sam Barnier razmišlja, da je na Otoku bolj kot razvpito varovalo (v angleščini se uporablja beseda backstop), ki bi preprečevalo nastanek trde meje na irskem otoku, kočljivo vprašanje prihodnjih gospodarskih odnosov.
Ti so lahko urejeni po različnih modelih – osnovnih načelih Svetovne trgovinske organizacije, Turčije, Norveške … Varovalo je nujno, ker London noče ostati del carinske unije in notranjega trga. Poseben režim, predviden v varovalu, bo omogočil, da nadzora na meji med Severno Irsko in Irsko ne bo, četudi EU27 in Združeno kraljestvo leta 2020 ali najpozneje leta 2022 ne bi sklenila sporazuma, ki bi uredil prihodnje gospodarske odnose. Predvsem za Dublin je najtežje vprašanje, kakšen bo režim na meji, če se bo čez dva meseca zgodil kaotičen brexit.
Druge članice so bile ves čas solidarne z Irsko in so podpirale njene interese glede tega vprašanja. Kljub temu je že sam Barnier opozoril, da bo v primeru neurejene ločitve neizogiben tak ali drugačen nadzor blaga, ki bo prihajalo iz Združenega kraljestva na Irsko, v EU27. Dvostranski sporazum med Londonom in Irsko glede meje v njegovih očeh ni pravno izvedljiv. Režim namreč zadeva vse članice. Glede tega, kakšne »decentralizirane« rešitve nadzora bi lahko vpeljali, da bi preprečevali nastanek trde meje, ki bi ogrozila dosežke mirovnega procesa, jasnosti ni.
Časovno omejitev veljavnosti varovala kot nekakšnega zavarovanja zavračajo tako v Bruslju kot v Dublinu. Evropski parlament sporazuma, ki ga ne bi vključeval, sploh noče ratificirati. Več manevrskega prostora za reševanje vprašanja varovala bi se odprlo, če bi se na Otoku odpovedali svojim rdečim linijam. Doslej znamenj preobrata ni bilo. Če se bodo odločili za prošnjo za podaljšanje roka za brexit po 29. marcu, bodo morali povedati, kakšne imajo namere in koliko časa potrebujejo. Zmešnjava bo popolna, če Združeno kraljestvo ne bo izstopilo niti do evropskih volitev konec maja.
To, bolj suhoparno sporočilo, objavljeno konec tedna, že jasno kaže na razsežnosti brexita. Čeprav bo dejanska selitev ene najpomembnejših agencij EU v Amsterdam trajala še nekaj mesecev, se z njenim slovesom kažejo njegovi konkretni in nepovratni učinki v praksi. Ema zaposluje okoli 900 ljudi, skoraj vsi so visoko usposobljeni strokovnjaki. Kot evropska nadzornica zdravil je gostila številna srečanja, in odhod takšne ustanove je velika izguba za vsako mesto in državo. Iz Londona se seli, v Pariz, še eno telo EU – Evropski bančni organ. Na drugi strani je čedalje več nejasnosti, kako bo v praksi uradno potekala sama ločitev. Usoda sporazuma o izstopu, ki je nastal v dolgih pogajanjih, je po njegovi zavrnitvi v britanskem parlamentu negotova. V Bruslju se med vsemi vpletenimi in opazovalci širijo le ugibanja glede prihodnjega razvoja, saj je položaj na Otoku povsem nepregleden. Predvsem se na začetku tedna pričakujejo novice iz parlamenta glede prihodnjih korakov po zavrnitvi sporazuma. Načrta B, ki bi ga imela premierka Theresa May, doslej ni bilo na obzorju.
Strah pred kaotično ločitvijo
Zato je čedalje več strahov, da se bo na koncu, ob izteku dveletnega roka 29. marca, zgodila kaotična ločitev brez sporazuma. Evropska komisija je sicer pred božično-novoletnimi prazniki pripravila sveženj izrednih ukrepov, ki med drugim predvideva ohranitev osnovnih letalskih povezav Otoka s celinsko Evropo in časovno omejeni cestni tovorni promet po enakih pravilih kot doslej (ob pogoju vzajemnosti), a v primeru uresničevanja takega scenarija bodo razmere povsem nepredvidljive. Na mejah se, denimo, ne bo mogoče ogniti carinskim in drugim nadzornim postopkom.
Glavni pogajalec evropske komisije za brexit Michel Barnier. FOTO: François Lenoir/Reuters
Glavni evropski pogajalec za brexit Michel Barnier je v zadnjem tednu večkrat pozval London, naj pripomore k več jasnosti in predstavi konkretne rešitve. Če bo edina drža britanskega parlamenta nasprotovanje kaotičnemu brexitu, lahko položaj pripelje do uresničitve natanko tega, nezaželenega scenarija. Sam Barnier razmišlja, da je na Otoku bolj kot razvpito varovalo (v angleščini se uporablja beseda backstop), ki bi preprečevalo nastanek trde meje na irskem otoku, kočljivo vprašanje prihodnjih gospodarskih odnosov.
Ti so lahko urejeni po različnih modelih – osnovnih načelih Svetovne trgovinske organizacije, Turčije, Norveške … Varovalo je nujno, ker London noče ostati del carinske unije in notranjega trga. Poseben režim, predviden v varovalu, bo omogočil, da nadzora na meji med Severno Irsko in Irsko ne bo, četudi EU27 in Združeno kraljestvo leta 2020 ali najpozneje leta 2022 ne bi sklenila sporazuma, ki bi uredil prihodnje gospodarske odnose. Predvsem za Dublin je najtežje vprašanje, kakšen bo režim na meji, če se bo čez dva meseca zgodil kaotičen brexit.
Neizogiben nadzor blaga
Druge članice so bile ves čas solidarne z Irsko in so podpirale njene interese glede tega vprašanja. Kljub temu je že sam Barnier opozoril, da bo v primeru neurejene ločitve neizogiben tak ali drugačen nadzor blaga, ki bo prihajalo iz Združenega kraljestva na Irsko, v EU27. Dvostranski sporazum med Londonom in Irsko glede meje v njegovih očeh ni pravno izvedljiv. Režim namreč zadeva vse članice. Glede tega, kakšne »decentralizirane« rešitve nadzora bi lahko vpeljali, da bi preprečevali nastanek trde meje, ki bi ogrozila dosežke mirovnega procesa, jasnosti ni.
Britanska premierka Theresa May še vedno ni predstavila svojega načrta B. FOTO: Adrian Dennis/AFP
Časovno omejitev veljavnosti varovala kot nekakšnega zavarovanja zavračajo tako v Bruslju kot v Dublinu. Evropski parlament sporazuma, ki ga ne bi vključeval, sploh noče ratificirati. Več manevrskega prostora za reševanje vprašanja varovala bi se odprlo, če bi se na Otoku odpovedali svojim rdečim linijam. Doslej znamenj preobrata ni bilo. Če se bodo odločili za prošnjo za podaljšanje roka za brexit po 29. marcu, bodo morali povedati, kakšne imajo namere in koliko časa potrebujejo. Zmešnjava bo popolna, če Združeno kraljestvo ne bo izstopilo niti do evropskih volitev konec maja.
