Drugo dejanje Emmanuela Macrona

Francoski predsednik Emmanuel Macron je predvolilno prepričal z obljubljanjem »revolucije«, a je zdaj zaradi korenitega reformiranja Francije grajan, in vendar je predsednik, ki je, ko je izbruhnila kriza srboritih rumenih jopičev, ponudil Francozom nacionalno razpravo. Naj ga kritiki še tako obsojajo, češ, to je bil samo pesek v oči, je Macron sposoben reči na glas (recimo v nedavnem intervjuju za RTL): »Iz več situacij sem se naučil, da sem bil slabo razumljen«.

Toda v prvih dobrih dveh letih, kolikor je že v Elizeju, se je »naučil veliko«, predvsem to, da se »pri reformah ne sme ustaviti«. Drugi del mandata, poimenoval ga je dejanje 2, bo zatorej prav tako reformistično živahen. Ekonomsko ga pri tem spodbuja ugodna statistika, čeprav nekateri mislijo, da je pozitivna gospodarska slika odmev ukrepov predhodnika Françoisa Hollanda.
 

Gospodarska slika po francosko

V Franciji so zadovoljni, ker se potrjujejo napovedi nacionalnega statističnega urada in Banke Francije o gospodarski rasti: v tretjem trimesečju se je rast povečala še za 0,3 odstotka, kar pomeni, da bo do konca leta BDP višji najmanj za 1,2 odstotka (če bo v zadnjem trimesečju delež ničen). Po napovedih vlade naj bi bilo letošnje povečanje 1,4-odstotno, po projekciji Banke Francije in OECD pa 1,3-odstotno. Za primerjavo: lani je bila rast 1,8-odstotna.



Razlog, da se »Francija še naprej drži dobro«, medtem ko je manj gotovosti v Nemčiji in Italiji, denimo, so francoski ekonomisti pojasnili s »strukturo francoskega gospodarstva«, ki je manj izpostavljeno »mednarodnemu trgovanju«. Po pisanju Le Monda je najmočnejši motor francoske gospodarske rasti notranje povpraševanje in predvsem potrošnja gospodinjstev: medtem ko v Nemčiji izvozništvo prispeva k 51 odstotkom BDP, je v Franciji delež 31-odstotni.

Podobno kot se zlagoma povečuje rast, hkrati po malem ves čas pada brezposelnost: v tretjem trimesečju za 0,4 odstotka. Ali drugače: potem ko se je zadnje leto stopnja brezposelnosti znižala za 2,4 odstotka, je na celotnem ozemlju Francije, torej tudi v čezmorskih departmajih, brez dela 3,616 milijona aktivnega prebivalstva oziroma naj bi bil delež brezposelnih ob koncu leta 8,3-odstotni.
 

Državljanski nemir

Tudi predsednik Macron je, kot so pritrdili zagovorniki, lahko zadovoljen, čeprav s politiko močno vznemirja javnost in je po letih precejšnje državljanske anemičnosti (pod Hollandom, recimo) »vrnil« na ulice proteste. Prav zdaj je vroča tema pokojninska reforma, pri kateri, kot je dejal v nedavnem intervjuju za RTL, »ne bo popuščanja«, šel da bo do konca, saj je pomembna za prihodnost Francije. Ni nepomembno, da je za zdaj še niso docela dorekli, a mnogim se zdi sporno, da bi lahko, med drugim, dvignili starostno mejo upokojevanja s sedanjih 62 na 63 ali 64 let ...



Predsednik Macron se sicer zaveda, da bi ga to lahko stalo priljubljenosti, ko pa naj bi do leta 2025 vzpostavili univerzalni točkovni pokojninski sistem in z njim zamenjali kar 42 posebnih režimov, kolikor jih obstaja zdaj in so jih začeli po profesijah uveljavljati po drugi svetovni vojni. Zakonski predlog naj bi izglasovali do poletja, dotlej je pričakovati nemalo državljanskega nemira (novembra bo že leto, odkar je izbruhnilo gibanje rumenih jopičev) in nemara celo splošno stavko. V nekaterih sindikalnih centralah pripravljajo (»neomejeno«) stavko za 5. december, medtem ko so se pred tedni postavili proti pokojninski reformi že sindikati pariških javnih prevoznikov RATP.
 

Ne bo revolucije čez noč

Macron je predvolilno izdal knjigo Revolucija in v njej napovedal, kako bo reformiral Francijo: v drugi polovici mandata naj bi bila največja revolucija prav zapletena pokojninska reforma. A prehod na nov enotni sistem naj bi bil, kot mirijo oblasti, mehek, nič naj se ne bi zgodilo čez noč; pogajanja o tranziciji so odprta in bodo trda.