Enostransko ukinjanje carin bi bilo dvorezen meč
Omejevanje gospodarske škode, ki Združenemu kraljestvu grozi v primeru neurejenega brexita.
Odpri galerijo
Ukinitev carin bi najverjetneje res zmanjšala ceno izdelkov v trgovinah, in s tem koristila potrošnikom, a bi imela imela tudi negativne posledice. FOTO: REUTERS/Neil Hall
Evroskeptična vizija enostranskega ukinjanja uvoznih carin je v procesu mukotrpnih pogajanj z Evropsko unijo tako rekoč zdrknila v pozabo, le nekaj tednov pred napovedanim izstopom države iz EU, pa se, kot kaže, vrača nazaj v obliki rezervnega načrta britanske vlade.
Ta se je v zadnjih mesecih temeljito ukvarjala z vprašanjem, kako omejiti gospodarsko škodo, ki državi grozi v primeru neurejenega brexita. Če Združeno kraljestvo 29. marca iz EU izstopi brez dogovora, bodo zanj avtomatično začele veljati carine, ki jih Unija zaračunava za izdelke, uvožene iz tretjih držav. London bi se lahko na to odzval na dva načina: z uvedbo recipročnih carin na evropske izdelke, oziroma z vztrajanjem pri ničelnih carinah, od katerih je država imela koristi kot članica EU.
Če držijo medijska poročila, se britanska vlada ne bi odločila ne za prvo ne za drugo možnost, ampak za kombiniran pristop. Čeprav uradno še ni razkrila vsebine svojih načrtov, to bo storila šele takrat, ko bo izstop brez dogovora neizogiben, je konservativna vlada Therese May po trditvah britanskih novinarjev pripravljena ukiniti 80-90 odstotkov vseh carin na izdelke, ki jih Združeno kraljestvo uvaža iz tujine, hkrati pa zavarovati specifične sektorje otoškega gospodarstva, katerih prihodnost bi se brez pomoči države najverjetneje znašla pod vprašajem.
Vpliv brexita na višino carin je bilo vprašanje, ki se mu do sedaj ni posvečalo veliko pozornosti. Te pri mnogih proizvodih že tako niso visoke; vidna izjema so kmetijski izdelki in meso, pri katerih države s carinami in drugimi oblikami pomoči ščitijo domače proizvajalce pred konkurenco iz tujine.
Odločitev o enostranskem ukinjanju carin bi bila kljub temu precej drzen odziv na negotovost, povezano z brexitom, in vse bolj protekcionistično držo največjih svetovnih gospodarstev. Združeno kraljestvo bi z njo lahko pokazalo, da izstop iz EU ne pomeni zapiranja otoškega gospodarstva navznoter, ampak njegovo odpiranje navzven. Predvsem pa bi se skladala z željami britanskih evroskeptikov, ki enostransko ukinjanje carin štejejo med ključne prednosti in priložnosti brexita.
Navdušenje nad vladnimi načrti po pričakovanjih ni univerzalno. Čeprav bi ukinitev carin najverjetneje res zmanjšala ceno izdelkov v trgovinah, in s tem koristila potrošnikom, kritiki verjamejo, da bi istočasno škodila britanski industriji, saj bi jo tako rekoč čez noč izpostavila hudi konkurenci gospodarstev v razvoju. Za zdaj se lahko tolažijo s tem, da je britanska vlada pripravljena storiti tako rekoč vse, da prepreči brexit brez dogovora.
Ta se je v zadnjih mesecih temeljito ukvarjala z vprašanjem, kako omejiti gospodarsko škodo, ki državi grozi v primeru neurejenega brexita. Če Združeno kraljestvo 29. marca iz EU izstopi brez dogovora, bodo zanj avtomatično začele veljati carine, ki jih Unija zaračunava za izdelke, uvožene iz tretjih držav. London bi se lahko na to odzval na dva načina: z uvedbo recipročnih carin na evropske izdelke, oziroma z vztrajanjem pri ničelnih carinah, od katerih je država imela koristi kot članica EU.
Če držijo medijska poročila, se britanska vlada ne bi odločila ne za prvo ne za drugo možnost, ampak za kombiniran pristop. Čeprav uradno še ni razkrila vsebine svojih načrtov, to bo storila šele takrat, ko bo izstop brez dogovora neizogiben, je konservativna vlada Therese May po trditvah britanskih novinarjev pripravljena ukiniti 80-90 odstotkov vseh carin na izdelke, ki jih Združeno kraljestvo uvaža iz tujine, hkrati pa zavarovati specifične sektorje otoškega gospodarstva, katerih prihodnost bi se brez pomoči države najverjetneje znašla pod vprašajem.
Ščitenje domačih proizvajalcev
Vpliv brexita na višino carin je bilo vprašanje, ki se mu do sedaj ni posvečalo veliko pozornosti. Te pri mnogih proizvodih že tako niso visoke; vidna izjema so kmetijski izdelki in meso, pri katerih države s carinami in drugimi oblikami pomoči ščitijo domače proizvajalce pred konkurenco iz tujine.
Delo Foto Delo
Odločitev o enostranskem ukinjanju carin bi bila kljub temu precej drzen odziv na negotovost, povezano z brexitom, in vse bolj protekcionistično držo največjih svetovnih gospodarstev. Združeno kraljestvo bi z njo lahko pokazalo, da izstop iz EU ne pomeni zapiranja otoškega gospodarstva navznoter, ampak njegovo odpiranje navzven. Predvsem pa bi se skladala z željami britanskih evroskeptikov, ki enostransko ukinjanje carin štejejo med ključne prednosti in priložnosti brexita.
Navdušenje nad vladnimi načrti po pričakovanjih ni univerzalno. Čeprav bi ukinitev carin najverjetneje res zmanjšala ceno izdelkov v trgovinah, in s tem koristila potrošnikom, kritiki verjamejo, da bi istočasno škodila britanski industriji, saj bi jo tako rekoč čez noč izpostavila hudi konkurenci gospodarstev v razvoju. Za zdaj se lahko tolažijo s tem, da je britanska vlada pripravljena storiti tako rekoč vse, da prepreči brexit brez dogovora.
