V nadaljevanju preberite:
V skoraj popolni senci vojne v Ukrajini se je znašel tudi Afganistan. Dobrih sedem mesecev po vstopu – vrnitvi – talibov v Kabul, ki je sledila (predčasnemu) popolnemu umiku ameriških sil in kolapsu vseh institucij, se država nahaja v najhujši humanitarni krizi v svoji novejši zgodovini. Novejši zgodovini, ki jo je zaznamovala dvainštirideset let trajajoča vojna z le krajšimi postanki. A kljub temu, da v Afganistanu zdaj vlada (talibski) mir, je zaradi lakote, suše in popolnoma sesutega gospodarstva neposredno ogroženo več milijonov življenj.
Pri Svetovnem programu za hrano (WFP) so trenutne razmere v Afganistanu pred dnevi ocenili za »cunami lakote«. Po podatkih Združenih narodov lakota – stradanje – trenutno neposredno ogroža že 23 milijonov Afganistank in Afganistancev. Po besedah Ramiza Alakbarova, namestnika posebnega odposlanca ZN v Kabulu, je v Afganistanu podhranjenih že 95 odstotkov prebivalcev, kar je skoraj neverjetna številka. »Žal je to kruta resničnost,« pravi Alakbarov. K siloviti lakoti je ob političnem in ekonomskem kaosu močno prispevala tudi najhujša suša v zadnjih letih, neposredna posledica podnebnih sprememb, ki so v Afganistanu opazne na vsakem koraku. Kako grozljive so prehransko-ekonomske razmere v državi, ki jo je svet tako umazano izdal, priča podatek, da je v letošnjem letu zaradi podhranjenosti njih in njihovih mater umrlo 13.700 novorojenčkov (vir: afganistansko Ministrstvo za javno zdravje). Je to cena miru – mirovnega sporazuma?!?
