Evropska obramba pred Trumpovim udarom na Iran

Bruselj - Evropska unija namerava odločno braniti lastne interese po vnovični uveljavitvi ameriških sankcij proti Iranu, zaradi katerih bi evropska podjetja utegnila utrpeti večjo škodo.

Eden od glavni odzivov je akt o blokiranju (blocking statute), ki v posodobljeni različici začenja veljati danes. EU želi z njim minimalizirati škodo za podjetja iz Unije, ki bi z nadaljevanjem poslovanja z Iranom in tamkajšnjimi podjetji utegnila biti na muhi ameriških sankcij. Akt prepoveduje podjetjem iz EU upoštevanje ekstrateritorialnih učinkov ameriških sankcij. Zgolj izjemoma – kadar bodo s kršitvami ogroženi njihovi interesi ali interesi Unije – bi lahko dobila odobritev evropske komisije za spoštovanje takšne ameriške zakonodaje. Podjetjem, ki utrpijo škodo, omogoča, da zahtevajo povračilo. Poleg tega iz izničuje učinke razsodb tujih sodišč, ki bi temeljile na sankcijah.

Evropska podjetja utegnejo prizadeti sekundarne sankcije

Akt o blokiranju je sprejet leta 1996. Nanašal se je na tedanje ameriške sankcije proti Iranu, Kubi in Libiji. Pomanjkanje izkušenj z njegovim izvajanjem in konkretnega ravnanja v praksi odpira vprašanje, ali bo z obnovljenimi ameriškimi sankcijami lahko učinkovit. Prvi del ameriških sankcij je spet začele veljati z iztekom 90-dnevnega roka, ki ga je Donald Trump postavil ob izstopu ZDA iz jedrskega sporazuma s Teheranom iz leta 2015. Med drugim se nanašajo na trgovanje s plemenitimi kovinami in avtomobilsko industrijo. V drugi fazi, novembra, bodo začeli veljati še ukrepi na področju fosilnih goriv in mednarodnega plačilnega sistema.

Evropska podjetja utegnejo prizadeti tako imenovane sekundarne sankcije. Če bi nadaljevala poslovanje v Iranu, bi jim Washington, denimo, lahko zaprl vrata na ameriško tržišče ali drugače ukrepal proti njim. Tržišče ZDA je veliko večje in donosnejše od iranskega, zato je pričakovati, da se bodo številna podjetja raje kar sama odločila za končanje operacij v islamski republiki. Takšna sporočila so že ob ameriškemu izstopu iz sporazuma prišla iz logističnega orjaka Maersk in naftne družbe Total. »Odločni smo zavarovati legitimne interese evropskih gospodarskih operaterjev, ki delujejo v Iranu,« pa je v skupni izjavi z zunanjimi ministri Francije, Nemčije in Združenega kraljestva sporočila zunanjepolitična predstavnica EU Federica Mogherini.



V Bruslju sicer neuradno pojasnjujejo, da akt o blokiranju ni »panaceja«, s katero bi odpravili vse težave, ampak samo eden od poskusov omejevanja posledic sankcij. Sklicujejo se na resolucijo varnostnega sveta Združenih narodov 2231, ki vključuje iranski jedrski sporazum. Tako da je poslovanje evropskih podjetij z Iranom legitimno in skladno z mednarodnim pravom. Po drugi strani da bi bili ameriški ukrepi proti evropskim podjetjem nezakoniti. Osrednji cilj Unije je sicer doseči, da bo težko doseženi jedrski sporazum kljub izstopu ZDA preživel. Pri njem bo vztrajala, dokler ga bo Iran spoštoval.

Konkretnih obrisov tega, kako bi Teheran lahko po vnovični vpeljavi ameriških sankcij zagotovili enake gospodarske koristi od sporazuma kot doslej in preprečili, da bi spet zagnal jedrski program, ni. V Uniji je bila na mizi več sodelovanje Evropske investicijske banke v Iranu, krepitev sodelovanja v posameznih sektorjih, preučitev enkratnih bančnih prenosov na iransko centralno banko za naftne posle. Mogherinijeva je kljub temu prejšnji mesec s precejšnjo dozo realizma opozorila na veliko vlogo ZDA v globalnem gospodarstvu in finančnem sistemu. Skratka: Unija nima na razpolago pravih vzvodov, s katerimi bi lahko odvrnila ZDA od zaostrovanja politike do Irana.

Kot odziv na ameriške sankcije proti podjetjem iz EU akt o blokiranju predvideva možnost odškodnine za prizadeta podjetja. To bi lahko terjala od posameznikov, pravnih oseb ali entitet, ki so povzročila škodo. S primeri naj bi se ukvarjala sodišča v državah članicah. Odškodnina bi bila lahko izplačana s prodajo premoženja tistega, ki je povzročil škodo. Ne glede na zaščitno zakonodajo je gotovo, da od prej pričakovanega razcveta trgovine z Iranom ne bo. Iz Nemčije že poročajo o krčenju izvoza (v prvih petih mesecih za štiri odstotke) in zapiranju predstavništev v Iranu. V takšnem kontekstu je akt o blokiranju bolj simbolična, politična gesta.