Evropski trgovinski most do daljne Japonske
Z odprto politiko se EU v Trumpovem času predstavlja kot zastavonoša odprte trgovine 21. stoletja.
Odpri galerijo
Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki je začel veljati včeraj, je zaušnica protekcionizmu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. Foto: Reuters
Bruselj – Sporazum o gospodarskem partnerstvu med EU in Japonsko, ki je začel veljati danes, je zaušnica protekcionizmu ameriškega predsednika Donalda Trumpa. S tem se je oblikovalo največje odprto trgovinsko območje na svetu s 635 milijoni prebivalcev, ki ustvari skoraj tretjino svetovnega BDP.
Ker bodo ob popolni uvedbi sporazuma odpravljene carine za 97 odstotkov blaga iz EU, bodo evropska podjetja prihranila okoli milijardo evrov na leto. Evropski potrošniki se utegnejo veseliti cenejših japonskih elektronskih naprav in avtomobilov. Zanje bodo carine odpravljene postopoma, v sedmih letih. Za avtomobile bodo veljali enaki mednarodni standardi glede varstva okolja in varnosti. Tako jim pri izvozu ne bo treba še enkrat na pregled in certificiranje. Evropskim podjetjem bo olajšan dostop do javnih naročil v 54 velikih mestih. Bolj se bo odprl trg za storitve na področjih pošte, telekomunikacij, pomorskega transporta in financ.
Cenejši bo izvoz sirov in vina, ki je drugi najbolj izvažani kmetijski izdelek. Evropski izvoz vin je vreden okoli milijardo evrov. Na Japonsko sicer prodajo največ evropske svinjine. Pivo se že od lani lahko prodaja na Japonskem kot pivo in ne več kot blaga alkoholna pijača, zato je obdavčitev nižja. Za več kot 200 tradicionalnih izdelkov bo veljala enaka zaščita geografske označbe kot v EU.
Glavni argumenti so enaki kot za Ceto ali TTIP: takšni sporazumi in celotna trgovinska politika EU da ne koristijo ljudem, marveč le koncernom. V združenju Attac, kritičnem do globalizacije, opozarjajo, da bodo lobiji vplivali na prihodnjo zakonodajo. Tako kot Ceta naj bi sporazum z Japonsko v okviru odpravljanja necarinskih ovir zmanjševal delavske, potrošnike in okoljske standarde.
Odkar je v Beli hiši Trump, EU še bolj poudarja koristnost multilateralne ureditve na trgovinskem in drugih področjih. Dvostranski sporazumi tega multilateralnega sistema ne morejo nadomestiti. Unija skladno z logiko, da raje gradi mostove, kot da bi postavljala zidove, pospešeno sklepa trgovinske sporazume z drugimi deli sveta. Osnutek sporazuma je bil že podpisan s Singapurjem, pogajanja potekajo še z Avstralijo, Čilom, Indonezijo, Mehiko, državami Mercosurja, Novo Zelandijo, Vietnamom.
Trgovinski odnosi z ZDA so za EU najpomembnejši. Izvoz blaga na Japonsko je po zadnjih podatkih evropske komisije leta 2017 znašal 60,7 milijarde evrov. Evropska podjetja so v ZDA izvozila skoraj šestkrat več, za 357,9 milijarde evrov. EU poskuša po uvedbi prvih ameriških kazenskih carin in sklenitvi nekakšnega premirja lani poleti ponuditi Washingtonu pozitivno agendo. Pred dvema tednoma je Bruselj pripravil predloge za pogajanja z ZDA o odpravi carin na industrijske izdelke – vključno z avtomobili, a brez kmetijstva. V evropski komisiji poudarjajo rast uvoza ameriškega utekočinjenega plina in soje.
Kakšne so koristi sporazuma?
Ker bodo ob popolni uvedbi sporazuma odpravljene carine za 97 odstotkov blaga iz EU, bodo evropska podjetja prihranila okoli milijardo evrov na leto. Evropski potrošniki se utegnejo veseliti cenejših japonskih elektronskih naprav in avtomobilov. Zanje bodo carine odpravljene postopoma, v sedmih letih. Za avtomobile bodo veljali enaki mednarodni standardi glede varstva okolja in varnosti. Tako jim pri izvozu ne bo treba še enkrat na pregled in certificiranje. Evropskim podjetjem bo olajšan dostop do javnih naročil v 54 velikih mestih. Bolj se bo odprl trg za storitve na področjih pošte, telekomunikacij, pomorskega transporta in financ.
Kako bo z živili?
Cenejši bo izvoz sirov in vina, ki je drugi najbolj izvažani kmetijski izdelek. Evropski izvoz vin je vreden okoli milijardo evrov. Na Japonsko sicer prodajo največ evropske svinjine. Pivo se že od lani lahko prodaja na Japonskem kot pivo in ne več kot blaga alkoholna pijača, zato je obdavčitev nižja. Za več kot 200 tradicionalnih izdelkov bo veljala enaka zaščita geografske označbe kot v EU.
Japonska Kaj pravijo kritiki?
Japonska
Glavni argumenti so enaki kot za Ceto ali TTIP: takšni sporazumi in celotna trgovinska politika EU da ne koristijo ljudem, marveč le koncernom. V združenju Attac, kritičnem do globalizacije, opozarjajo, da bodo lobiji vplivali na prihodnjo zakonodajo. Tako kot Ceta naj bi sporazum z Japonsko v okviru odpravljanja necarinskih ovir zmanjševal delavske, potrošnike in okoljske standarde.
Kakšen je kontekst?
Odkar je v Beli hiši Trump, EU še bolj poudarja koristnost multilateralne ureditve na trgovinskem in drugih področjih. Dvostranski sporazumi tega multilateralnega sistema ne morejo nadomestiti. Unija skladno z logiko, da raje gradi mostove, kot da bi postavljala zidove, pospešeno sklepa trgovinske sporazume z drugimi deli sveta. Osnutek sporazuma je bil že podpisan s Singapurjem, pogajanja potekajo še z Avstralijo, Čilom, Indonezijo, Mehiko, državami Mercosurja, Novo Zelandijo, Vietnamom.
Je to premik od ZDA?
Trgovinski odnosi z ZDA so za EU najpomembnejši. Izvoz blaga na Japonsko je po zadnjih podatkih evropske komisije leta 2017 znašal 60,7 milijarde evrov. Evropska podjetja so v ZDA izvozila skoraj šestkrat več, za 357,9 milijarde evrov. EU poskuša po uvedbi prvih ameriških kazenskih carin in sklenitvi nekakšnega premirja lani poleti ponuditi Washingtonu pozitivno agendo. Pred dvema tednoma je Bruselj pripravil predloge za pogajanja z ZDA o odpravi carin na industrijske izdelke – vključno z avtomobili, a brez kmetijstva. V evropski komisiji poudarjajo rast uvoza ameriškega utekočinjenega plina in soje.
