Pomoč je postala smrtonosna past

Življenjske razmere so bile v Gazi, ki jo Izrael blokira od leta 2005, slabe že pred izbruhom trenutne­ vojne. Popolno uničenje, ki ga odtlej spremljamo, jih je ne le močno zaostrilo, ampak­ tudi ­pripeljalo do skrajnosti.­ Lakota­ in vsesplošno veliko pomanjkanje­ se stopnjujeta, odkar je Izrael­ v začetku marca uvedel popolno blokado, obsodb in groženj s sankcijami nekaterih vidnih zahodnih politikov je bilo hitro ­konec, ko je izbruhnila še vojna med Izraelom in Iranom.

Popolno blokado palestinske enklave je Izrael po Hamasovem pokolu na jug države 7. oktobra 2023 uvedel dvakrat. »Nič elektrike, nič hrane, nič goriva, nič vode. Borimo se proti človeškim živalim in delujemo skladno s tem,« je bil dva dni zatem jasen tedanji obrambni minister Joav Galant, nad katerim, tako kot nad Benjaminom Netanjahujem, visi nalog za aretacijo mednarodnega ­kazenskega sodišča.

Gazo pesti velika lakota, ljudje so izpostavljeni tudi dehidraciji, boleznim in pomanjkanju oskrbe. FOTO: Omar Al-qattaa/AFP

Da bi pritisnil na Hamas, naj privoli v podaljšanje prve faze šest­tedenskega premirja, ki je v začetku leta omogočilo dostavo več humanitarne pomoči v Gazo, je Izrael nato tik pred njenim iztekom 2. marca uvedel blokado, ki še traja, konec maja pa z ameriško podporo tudi nov – milo rečeno problematičen – način razdeljevanja humanitarne pomoči. Kar enajst tednov te v Gazo ni bilo, kapljati je začela šele, ko je Izrael nekoliko podlegel mednarodnim pritiskom, a te še zdaleč ni dovolj.

Preobrazba sistema

Z namenom – ali bolje, pod pret­vezo – preprečitve ropanja in preprodaje humanitarne pomoči, pripisanih Hamasu, se je kot alternativa obstoječim, utečenim in uveljavljenim sistemom številnih organizacij, zlasti agencije Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem (UNRWA), vzpostavila neodvisna Humanitarna fundacija za Gazo (Gaza Humanitarian Foundation, GHF) ter kmalu postala tarča upravičenih ­kritik.

»Palestinska življenja so bila razvrednotena. Zdaj je streljanje in ubijanje obupanih in stradajočih ljudi, ki poskušajo od podjetja, sestavljenega iz plačancev, dobiti malo hrane, rutina. Odkar je pred nekaj več kot tremi tedni začela delovati 'Fundacija za ponižanje Gaze', je bilo po poročilih ubitih na stotine ljudi. Nezadosten, zaostal in smrtonosen sistem, ki pod krinko 'humanitarne pomoči' namerno škodi ljudem z lažmi, prevaro in krutostjo. Vabljenje stradajočih ljudi v smrt je vojni zločin. Odgovorni za ta sistem morajo odgovarjati. To je sramota in madež na naši kolektivni zavesti. Ponovno je treba vzpostaviti humanitarna načela, da bi strokovnjaki lahko oprav­ljali svoje delo in ponujali pomoč s spoštovanjem in dostojanstvom,« je v sredo tvitnil generalni komisar UNRWA Philippe Lazzarini.

GHF je v osrednji in južni Gazi odprla štiri – v primerjavi s kakimi štiristotimi že obstoječimi zanemarljivo število – centre za razdeljevanje pomoči, ki delujejo po sproti določenem urniku, objavljenem na družbenih omrežjih. V vabilih prebivalstvu, ki do njih prepešači od daleč in po nevarnih poteh, večinoma so to moški, podaja tudi varnostna navodila, denimo, naj se ne zadržujejo pred vhodi v centre in se držijo le smeri, ki jih je določila izraelska vojska. Ta nadzira širši prostor okrog centrov – in skupno več kot 80 odstotkov Gaze –, za logistične zadeve katerih je zadolženo ameriško podjetje SRS (Safe Reach Solu­tions), za varovanje kot tudi spremljavo humanitarnih konvojev, ki ga izvajajo plačanci – vojni veterani –, pa UG Solutions. Že v prvih dneh akcij razdeljevanja pomoči se je v okolici centrov zgodilo več incidentov, ki so, domnevno po posredovanju izraelskih vojakov, rezultirali v smrtnih žrtvah in se po njihovem začasnem zaprtju zavoljo posodobitev, izboljšav in organizacije dela nadaljujejo. Igre lakote (referenca na televizijsko serijo, s katero mnogi primerjajo to smrtno nevarno prevzemanje humanitarne pomoči) so doslej zahtevale več kot 400 življenj, nekaj ­tisoč ljudi je bilo ranjenih.

Več kot 400 ljudi je bilo ubitih blizu centrov za razdeljevanje pomoči GHF. FOTO: Omar Al-qattaa/AFP

Sumljiva razmerja

Združeni narodi in druge človekoljubne organizacije že dalj časa opozarjajo na spornost in pomanjkljivosti sistema GHF, ki naj bi omejil dostop do hrane zgolj na dele južne Gaze, povečal nevarnost za civiliste, ki bi morali prečkati nevarna območja, ter pospešil notranje razseljevanje prebivalstva s severa enklave. Kljub trditvam o dobronamernosti, ki da jo otežuje kaos, je iz delovanja GHF mogoče razbrati drugačne motive, povezane z apetiti Izraela: etnično čiščenje, nadzor, poskus zmanjšanja vpliva ZN v Gazi. Obenem je marsikaj v zvezi s to organizacijo še uganka, preiskave tujih novinarjev pa kažejo, da vsi indici vodijo v ­Jeruzalem.

V New York Timesu so poročali, da je pobuda kljub trditvam, da gre za ameriški neodvisni projekt, nastala v Izraelu, v neformalni skupini blizu tamkajšnji vladi, ki je že konec leta 2023 razpravljala o nadomestitvi služb Združenih narodov z zasebnimi izvajalci na področju humanitarne pomoči. Lani so dobili podporo izraelske vlade in nekaterih predstavnikov vojske, potem pa začeli razvijati zamisel s pogodbeniki, kot je SRS, ki ga vodi nekdanji uslužbenec Cie Phil Reilly (za izraelsko vlado je s podjetjem Orbis delal razi­skave o humanitarni pomoči) in čigar delo naj bi financirala GHF. Ta oskrbuje le približno polovico, dober milijon prebivalcev Gaze, svoje delo pa si želi še razširiti. Od kod ji denar za to, ni znano, je pa njen nekdanji direktor Jake Wood povedal, da je dobila nekaj denarja od neimenovanega izraelskega poslovneža.

Po pomoč pridejo večinoma zdravi moški, ki so sposobni prehoditi dolge razdalje in se vračati oprtani. FOTO: Bashar Taleb/AFP

Pozneje so iz fundacije sporočili, da je vlada neke zahodne države projektu namenila sto milijonov dolarjev, na izraelski javni televiziji Kan 11 pa so poročali, da mu jih je 200 (700 milijonov šeklov) namenila izraelska vlada. To ji je med drugimi v knesetu očital tudi opozicijski politik Jair Lapid, vendar je vlada zanikala vpletenost, v izraelskem časniku Harec pa so nedolgo po preiskavi New York Timesa pisali, da gredo vse zadeve v zvezi z na novo vzpostavljenim humanitarnim režimom v Gazi izključno prek urada predsednika vlade – in s tem mimo obrambnega ministrstva, pa tudi obveščevalnih služb.

To ozadje potrjuje, kar je v lanskem pogovoru za Sobotno prilogo med drugim povedal Peter Polack, ki je pri raziskovalni skupini Forensic Architecture vodil preiskavo Humanitarno nasilje v Gazi (Humanitarian Violence in Gaza), in sicer, da Izrael izkorišča humanitarne sisteme za izvajanje nasilja in prisilno preseljevanje.

Da je (tudi) zato delovanje GHF sporno, so zaznali tudi nekateri njeni zdaj že nekdanji sodelavci: Jake Wood (»nemogoče je uresničevati ta načrt in se hkrati strogo držati humanitarnih načel človeškosti, nevtralnosti, nepristranskosti in neodvisnosti, ki se jim ne bom odpovedal«), ki ga je nadomestil častiti Johnnie ­Moore, blizu tako Trumpu kot Netanjahuju, nekdanja uslužbenca Svetovnega programa za hrano in World Central Kitchen ter podjetje Boston Consulting Group. Oblasti v Švici, kjer je bila GHF sprva registrirana, so proti GHF napovedale preiskavo.