Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Gazprom o morebitni dobavi plina po nepoškodovani cevi Severnega toka 2

Če bo sprejeta odločitev o začetku dobave po cevi B Severnega toka 2, se bo začelo črpanje zemeljskega plina v plinovod, pravijo.
Postavljanje Severnega toka 2 pomladi 2019, ena cev je menda nepoškodovana. FOTO: Tobias Schwarz/AFP
Postavljanje Severnega toka 2 pomladi 2019, ena cev je menda nepoškodovana. FOTO: Tobias Schwarz/AFP
STA
3. 10. 2022 | 20:35
3. 10. 2022 | 21:29
4:51

Ruska družba Gazprom bo pregledala cev B plinovoda Severni tok 2 - ki naj bi bila v nasprotju z obema cevema Severnega toka 1 in cevjo A Severnega toka 2 nepoškodovana - in morebiti nato po njej dobavljala plin, »če bo sprejeta odločitev o začetku dobave«. Potrdila je, da plin iz poškodovanih cevi ne uhaja več.

Pritisk v cevi A plinovoda Severni rok 2 in v obeh ceveh Severnega toka 1 se je po tem, ko je prišlo do poškodb in je plin uhajal, stabiliziral in plin ne uhaja več, je danes v objavi na družbenem omrežju Twitter zapisal Gazprom.

Družba sedaj po lastnih navedbah črpa plin iz cevi B Severnega toka 2, da bi zmanjšala pritisk v njej, kar bo omogočilo varen pregled cevi in zmanjšalo morebitno tveganje za okolje v primeru puščanja plina.

»Če bo sprejeta odločitev o začetku dobave po cevi B Severnega toka 2, se bo začelo črpanje zemeljskega plina v plinovod, potem ko bo sistem pregledan in bodo možnost dobave potrdili nadzorni organi,« so še zapisali.

Na obeh plinovodih so v minulih dneh na štirih mestih uhajale velike količine plina. Do dveh uhajanj je prišlo v švedskih, do dveh pa v danskih vodah. Švedske in danske oblasti so ugotovile, da sta puščanje povzročili najmanj dve podvodni eksploziji, enakovredni detonaciji več sto kilogramov eksploziva. Več držav, med njimi tudi Švedska in Danska, je prepričanih, da je šlo pri poškodovanju plinovoda za namerno dejanje.

image_alt
Dobave plina so že zelo nevarno ogrožene

Plinovoda povezujeta Rusijo in Nemčijo pod Baltskim morjem. Rusija je dobavo plina po Severnem toku 1 v minulih mesecih najprej zmanjšala, nato pa konec avgusta popolnoma ustavila. Dobava po Severnem toku 2 nikoli ni stekla, saj je Nemčija tik pred rusko invazijo na Ukrajino februarja letos projekt ustavila.

Infrastruktura v Nemčiji za sprejem plina iz Severnega toka. FOTO: Odd Andersen/AFP
Infrastruktura v Nemčiji za sprejem plina iz Severnega toka. FOTO: Odd Andersen/AFP

Gazprom je danes objavil tudi podatke o proizvodnji in dobavi plina v prvih devetih mesecih letos. V tem obdobju je proizvodnja znašala 313,3 milijarde kubičnih metrov, kar je 17,1 odstotka manj kot od začetka januarja do konca septembra lani. Izvoz plina v države zunaj Skupnosti neodvisnih držav je v letošnjem obdobju glede na lansko upadel za 40,4 odstotka na 86,9 milijarde kubičnih metrov, je poročala ruska tiskovna agencija Tass.

Švedi trdijo, da plin še uhaja

Plin iz poškodovanega plinovoda Severni tok pod Baltskim morjem kljub drugačnim poročanjem čez vikend še vedno uhaja, je danes sporočila švedska obalna straža. Še več, na enem mestu se je manjše puščanje po navedbah Švedov okrepilo. Del voda okoli poškodovanih plinovodov so po zadnjih podatkih zaradi preiskave zaprli.

Na plinovodih Severni tok 1 in 2, prek katerega teče dobava plina iz Rusije v Evropo, so prejšnji teden potrdili štiri puščanja. Strokovnjaki sumijo, da sta bila plinovoda bombardirana, pri čemer so nekateri prst uperili proti Moskvi. Ta je v preteklih mesecih dobavo plina stari celini že močno zmanjšala, potem ko so zahodne države zaradi invazije na Ukrajino proti Rusiji uvedle več sankcij.

Čez vikend so danske oblasti sporočile, da iz Severnega toka plin ne uhaja več. Švedska obalna straža je danes potrdila, da se je sicer puščanje iz večje poškodbe očitno ustavilo. O puščanjih na danskem ozemlju pa danes ni bilo novih poročil, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Poročilo, da se je puščanje ustavilo, je sicer temeljilo na podatkih, ki jih je operater plinovodov Nord Stream posredoval Danski in Švedski. Na njunih ozemljih je namreč prišlo do puščanj.

Švedska obalna straža je nato danes zaprla pet navtičnih milj oziroma približno devet kilometrov voda okoli poškodovanih plinovodov. Zapora pomeni, da je tam prepovedano premikanje ladij, sidranje, potapljanje in ribolov, navaja dpa. Švedski javni tožilec Mats Ljungqvist je ob tem dejal, da je »ukrep potreben za nadaljevanje preiskave suma sabotaže na plinovodih«.

Sorodni članki

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine