Igra golfa za konec srečanja?
Japonska in ZDA: Srečanje na Floridi morajo a priori razglasiti za pozitivno.
Odpri galerijo
Donald Trump pozdravlja dobro potezo Šinza Abeja (desno) med njuno zadnjo partijo golfa. FOTO: Reuters
Ni državnika, ki bi naredil več od Abeja za to, da bi se približal Trumpu, in ni državnika, ki bi mu ameriški predsednik na geopolitičnem prizorišču namenjal manj pozornosti, kot je namenja japonskemu premieru.
»To bodo zelo pozitivni pogovori,« je dejal ameriški predsednik Donald Trump, še preden je japonski premier Šinzo Abe včeraj prispel v Mar-a-Lago na tretje vrhunsko in šesto srečanje z najboljšim prijateljem, kot se je vsaj zdelo pred kratkim. Trump ima prav. Ne on ne Abe nimata druge izbire, kot da srečanje v floridskem letovišču a priori razglasita za pozitivno, čeprav poteka v času, ko se morata oba državnika trdno držati svojih stolčkov, da ne bi zdrsnila z njiju prej, kot bi lahko pomislili na to, saj sta pred nekaj več kot letom dni prav tukaj ugotovila, da ju tesno povezuje ljubezen do golfa in mnogo drugih stvari.
Strateški, gospodarski in vojaški partner
Malokateri državnik je v minulem letu naredil toliko kot Abe, da bi se približal Trumpu in postal njegov strateški, ideološki, vojaški in gospodarski partner, pa tudi partner pri igranju golfa. Ko je novembra lani med Trumpovim obiskom v Tokiu japonski premier ameriškemu predsedniku podaril drago palico za golf in belo čepico z zlatim napisom »Donald & Šinzo krepita zavezništvo«, so že govorili o »diplomaciji golfa«. Redkokdo je bil pozoren na malce neprijetno dogajanje, ko se je Abe odkotalil nazaj v bunker (poglobljen peščeni del igrišča za golf, s katerega je treba odbiti žogico s spretnim udarcem), Trump pa tega ni opazil in je mirno nadaljeval pot do naslednjega položaja.
Zdaj se lahko zgodi, da se bo Abe odkotalil s premierskega položaja in povsem možno je, da Trump tega ne bo opazil. Zavezništvo z Japonsko je za Trumpa izključno sredstvo za vzpostavitev novega položaja ZDA na Daljnem vzhodu, tako da bodo pogovori z japonskim premierom vsekakor »zelo pozitivni«. Kakšni pa naj bodo, ko pa se ameriški predsednik pripravlja na srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, s katerim se bosta sestala prihodnji mesec, o čemer ni obvestil japonskega prijatelja, nad čigar glavo so lani kar nekajkrat letele severnokorejske rakete.
Čeprav tudi njegov politični stol ne stoji trdno na štirih nogah, je Trump veliko bolj samozavesten, kot se je zdel pred letom. Po drugi strani Abeju napovedujejo skorajšnji padec celo člani njegove Liberalnodemokratske stranke (LDP). Če se ne bo zgodil čudež, verjetno ne bo dobil tretjega mandata na čelu stranke, pa tudi ne na premierskem položaju. Na domačih tleh je namreč povezan s kar nekaj škandali. Najprej z nepravilno ocenjeno vrednostjo zemljišča, prodanega ženinemu prijatelju, da bi ta na njem postavil šolo z ultra nacionalističnim učnim programom. Sledil je škandal o pomoči njegovemu prijatelju pri odpiranju veterinarske šole v industrijskem predelu, pred kratkim pa škandal, ki je izbruhnil, ko je namestnik ministra za finance Džuniči Fukuda spolno nadlegoval novinarko.
Zaradi tega se je prejšnji konec tedna na tokijskih ulicah zbralo več kot 50.000 ljudi, ki so zahtevali premierov odstop. Abe je v letalo, s katerim je odpotoval na Florido, vstopil z najnižjo podporo javnosti – po nekaterih anketah ima le še 26-odstotno podporo, po drugih preverjanjih javnega mnenja pa ga podpira še 31 odstotkov prebivalstva. »Položaj postaja nevaren,« je komentiral Džuničiro Koizumi, nekdanji japonski premier iz iste stranke, in napovedal, da utegne Abe pasti junija, ko se bo končala sezona parlamentarnih zasedanj.
»V minulih petih letih smo imeli konsenz, češ da potrebuje Japonska močnega voditelja in da moramo tega obdržati,« je dejal Rjo Sahaši, profesor mednarodne politike na univerzi Kanagava. »Zdaj menim, da je ta konsenz načet.« Abeja bi lahko rešila le vidna utrujenost javnosti, ki jo vse manj zanimajo podrobnosti o pritlehnih škandalih. Politične grozljivke so za Japonce neznosno dolgočasne. Še vedno pa jih zelo zanimata temi, o katerih se bosta Abe in Trump pogovarjala na Obali palm. Prva je varnost, druga gospodarstvo.
Novi razmislek o TPP
Od ameriškega predsednika pričakujejo zagotovilo, da na srečanju s severnokorejskim voditeljem ne bo privolil v noben kompromis, ki bi lahko ogrozil japonsko varnost. Abe bo opozoril Trumpa, naj Kim Džong Unu omeni problem japonskih državljanov, ki so jih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ugrabile severnokorejske obveščevalne službe, od katerih so jih identificirali 17, domov pa se jih je vrnilo samo pet, čeprav je vodstvo v Tokiu zatrdilo, da jih je bilo na stotine. Je pa malo verjetno, da bo Trump s to temo ogrozil zgodovinski sporazum o denuklearizaciji in diplomatskem priznavanju med Washingtonom in Pjongjangom. Vsekakor je treba biti pripravljen na realnost, ki bo človeške pravice pometla pod preprogo in jih morda izvlekla na mizo zgolj takrat, ko ne bo nič potekalo v dobri smeri.
Na dvodnevnem srečanju se bosta Trump in Abe pogovarjala tudi o trgovini in gospodarstvu. Ameriški predsednik je prejšnji teden presenetil domačo javnost in zaveznike z izjavo, da je pripravljen ponovno razmisliti o vključitvi v čezpacifiško partnerstvo (TPP), če bi ta sporazum spremenili skladno z interesi ZDA.
Po Trumpovem odstopu od sporazuma se je preostalih enajst partnerjev dogovorilo, da bodo vzpostavili TPP, so pa v izvirnem besedilu sporazuma naredili kar nekaj pomembnih sprememb. Večina teh zadeva intelektualno lastnino, pri kateri ZDA najodločneje vztrajajo. Vrnitev ZDA za pogajalsko mizo bi pomenila ponovno odpiranje pogajanj o določenih točkah, ki so sporne tudi za Japonsko, kot so carine za manjše tovornjake, kvote avtomobilskih delov, ki jih država proizvajalka ne sme uvažati iz virov zunaj okvirov TPP, predvsem pa občutljivo vprašanje riža, ki je za Japonce neposredno povezano z državno varnostjo.
Paradoks japonsko-ameriške diplomacije golfa je prav v zgrešenih luknjah, ki jih je treba zapolniti. Vse kaže, da Abe ne bo sodeloval v tej igri. Vprašanje pa je, ali bo Trump opazil, da ga ni na igrišču, tako kot ni obrnil glave, ko je njegov soigralec padel v bunker.
»To bodo zelo pozitivni pogovori,« je dejal ameriški predsednik Donald Trump, še preden je japonski premier Šinzo Abe včeraj prispel v Mar-a-Lago na tretje vrhunsko in šesto srečanje z najboljšim prijateljem, kot se je vsaj zdelo pred kratkim. Trump ima prav. Ne on ne Abe nimata druge izbire, kot da srečanje v floridskem letovišču a priori razglasita za pozitivno, čeprav poteka v času, ko se morata oba državnika trdno držati svojih stolčkov, da ne bi zdrsnila z njiju prej, kot bi lahko pomislili na to, saj sta pred nekaj več kot letom dni prav tukaj ugotovila, da ju tesno povezuje ljubezen do golfa in mnogo drugih stvari.
Strateški, gospodarski in vojaški partner
Malokateri državnik je v minulem letu naredil toliko kot Abe, da bi se približal Trumpu in postal njegov strateški, ideološki, vojaški in gospodarski partner, pa tudi partner pri igranju golfa. Ko je novembra lani med Trumpovim obiskom v Tokiu japonski premier ameriškemu predsedniku podaril drago palico za golf in belo čepico z zlatim napisom »Donald & Šinzo krepita zavezništvo«, so že govorili o »diplomaciji golfa«. Redkokdo je bil pozoren na malce neprijetno dogajanje, ko se je Abe odkotalil nazaj v bunker (poglobljen peščeni del igrišča za golf, s katerega je treba odbiti žogico s spretnim udarcem), Trump pa tega ni opazil in je mirno nadaljeval pot do naslednjega položaja.
Zdaj se lahko zgodi, da se bo Abe odkotalil s premierskega položaja in povsem možno je, da Trump tega ne bo opazil. Zavezništvo z Japonsko je za Trumpa izključno sredstvo za vzpostavitev novega položaja ZDA na Daljnem vzhodu, tako da bodo pogovori z japonskim premierom vsekakor »zelo pozitivni«. Kakšni pa naj bodo, ko pa se ameriški predsednik pripravlja na srečanje s severnokorejskim voditeljem Kim Džong Unom, s katerim se bosta sestala prihodnji mesec, o čemer ni obvestil japonskega prijatelja, nad čigar glavo so lani kar nekajkrat letele severnokorejske rakete.
Čeprav tudi njegov politični stol ne stoji trdno na štirih nogah, je Trump veliko bolj samozavesten, kot se je zdel pred letom. Po drugi strani Abeju napovedujejo skorajšnji padec celo člani njegove Liberalnodemokratske stranke (LDP). Če se ne bo zgodil čudež, verjetno ne bo dobil tretjega mandata na čelu stranke, pa tudi ne na premierskem položaju. Na domačih tleh je namreč povezan s kar nekaj škandali. Najprej z nepravilno ocenjeno vrednostjo zemljišča, prodanega ženinemu prijatelju, da bi ta na njem postavil šolo z ultra nacionalističnim učnim programom. Sledil je škandal o pomoči njegovemu prijatelju pri odpiranju veterinarske šole v industrijskem predelu, pred kratkim pa škandal, ki je izbruhnil, ko je namestnik ministra za finance Džuniči Fukuda spolno nadlegoval novinarko.
Zaradi tega se je prejšnji konec tedna na tokijskih ulicah zbralo več kot 50.000 ljudi, ki so zahtevali premierov odstop. Abe je v letalo, s katerim je odpotoval na Florido, vstopil z najnižjo podporo javnosti – po nekaterih anketah ima le še 26-odstotno podporo, po drugih preverjanjih javnega mnenja pa ga podpira še 31 odstotkov prebivalstva. »Položaj postaja nevaren,« je komentiral Džuničiro Koizumi, nekdanji japonski premier iz iste stranke, in napovedal, da utegne Abe pasti junija, ko se bo končala sezona parlamentarnih zasedanj.
»V minulih petih letih smo imeli konsenz, češ da potrebuje Japonska močnega voditelja in da moramo tega obdržati,« je dejal Rjo Sahaši, profesor mednarodne politike na univerzi Kanagava. »Zdaj menim, da je ta konsenz načet.« Abeja bi lahko rešila le vidna utrujenost javnosti, ki jo vse manj zanimajo podrobnosti o pritlehnih škandalih. Politične grozljivke so za Japonce neznosno dolgočasne. Še vedno pa jih zelo zanimata temi, o katerih se bosta Abe in Trump pogovarjala na Obali palm. Prva je varnost, druga gospodarstvo.
Novi razmislek o TPP
Od ameriškega predsednika pričakujejo zagotovilo, da na srečanju s severnokorejskim voditeljem ne bo privolil v noben kompromis, ki bi lahko ogrozil japonsko varnost. Abe bo opozoril Trumpa, naj Kim Džong Unu omeni problem japonskih državljanov, ki so jih v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja ugrabile severnokorejske obveščevalne službe, od katerih so jih identificirali 17, domov pa se jih je vrnilo samo pet, čeprav je vodstvo v Tokiu zatrdilo, da jih je bilo na stotine. Je pa malo verjetno, da bo Trump s to temo ogrozil zgodovinski sporazum o denuklearizaciji in diplomatskem priznavanju med Washingtonom in Pjongjangom. Vsekakor je treba biti pripravljen na realnost, ki bo človeške pravice pometla pod preprogo in jih morda izvlekla na mizo zgolj takrat, ko ne bo nič potekalo v dobri smeri.
Na dvodnevnem srečanju se bosta Trump in Abe pogovarjala tudi o trgovini in gospodarstvu. Ameriški predsednik je prejšnji teden presenetil domačo javnost in zaveznike z izjavo, da je pripravljen ponovno razmisliti o vključitvi v čezpacifiško partnerstvo (TPP), če bi ta sporazum spremenili skladno z interesi ZDA.
Po Trumpovem odstopu od sporazuma se je preostalih enajst partnerjev dogovorilo, da bodo vzpostavili TPP, so pa v izvirnem besedilu sporazuma naredili kar nekaj pomembnih sprememb. Večina teh zadeva intelektualno lastnino, pri kateri ZDA najodločneje vztrajajo. Vrnitev ZDA za pogajalsko mizo bi pomenila ponovno odpiranje pogajanj o določenih točkah, ki so sporne tudi za Japonsko, kot so carine za manjše tovornjake, kvote avtomobilskih delov, ki jih država proizvajalka ne sme uvažati iz virov zunaj okvirov TPP, predvsem pa občutljivo vprašanje riža, ki je za Japonce neposredno povezano z državno varnostjo.
Paradoks japonsko-ameriške diplomacije golfa je prav v zgrešenih luknjah, ki jih je treba zapolniti. Vse kaže, da Abe ne bo sodeloval v tej igri. Vprašanje pa je, ali bo Trump opazil, da ga ni na igrišču, tako kot ni obrnil glave, ko je njegov soigralec padel v bunker.
