V Makedoniji se je danes začela javna razprava o spremembi ustave, ki je potrebna za uresničitev dogovora Skopja z Atenami o spremembi imena. Poslanci sobranja so po hitrem postopku sprejeli vse štiri ustavne amandmaje, zaključna faza procesa ustavnih sprememb pa je predvidena za drugo polovico januarja prihodnje leto.
Vladajoča koalicija bo za sprejetje spremembe imena države v Severno Makedonijo potrebovala dvetretjinsko večino oziroma 80 poslanskih glasov. Da bi ustavne spremembe začele veljati, mora sporazum Grčije z Makedonijo predhodno potrditi še grški parlament. Rešitev spora o imenu bi Makedoniji odprla vrata v Nato.
Generalni sekretar zavezništva
Jens Stoltenberg vseskozi ponavlja, da je uresničitev dogovora o imenu nujni pogoj za članstvo države v zavezništvu. Zunanji ministri članic zveze Nato so danes v Bruslju skupaj z visoko zunanjepolitično predstavnico EU
Federico Mogherini izrazili upanje, da bo proces spremembe imena uspešno končan in da bo Makedonija postala 30. članica Nata. Hrvaški premier
Andrej Plenković, ki se je ob robu zasedanja srečal z makedonskim kolegom
Zoranom Zaevom, je napovedal, da bo Hrvaška med prvimi ratificirala
vstop Makedonije v Nato.
Fantomke in orožje za skrajneže
V Skopju so danes prijeli tudi nekdanjega šefa protiobveščevalne službe
Vladimirja Atanasovskega, ki ga tožilstvo za organizirani kriminal sumi, da je lani organiziral nasilni vdor v parlament. Skupini 33 udeležencev vdora že sodijo zaradi terorističnega ogrožanja ustavne ureditve Makedonije. Dva obtoženca sta na sojenju izpovedala, da je bil Atanasovski eden od organizatorjev in naročnikov nasilja v parlamentu.
Po njunem pričevanju je Atanasovski organiziral tudi nakup maskirnih kap in vozilo pred parlamentarnim poslopjem, iz katerega so skrajneži jemali orožje. Na zahtevo tožilke
Vilme Ruskovske je sodišče odredilo za Atanasovskega 30-dnevni pripor. Poleg njega sta za organizacijo nasilja osumljena tudi vodja prisluškovalne službe
Nikola Boškovski in svetovalec predsednika države
Siniša Aleksoski.
Atanasovski je bil na čelu protiobveščevalne službe od septembra 2016 do junija 2017, ko je VMRO-DPMNE
Nikole Gruevskega po več kot desetih letih izgubila oblast, novo vlado pa so oblikovale Socialdemokratske stranke Makedonije Zorana Zaeva in koalicijska albanska stranka Demokratska unija za integracijo
Alija Ahmetija.
Komentarji