Medtem ko kardinali v Sikstinski kapeli tehtajo prihodnost Katoliške cerkve, med njimi še posebej izstopa Mikola Bičok. S komaj 45 leti ni le svež obraz med zbranimi eminencami, ampak tudi daleč najmlajši kardinal z volilno pravico. Njegova mladost postane še očitnejša, ko jo primerjamo s povprečno starostjo kardinalov elektorjev, ki znaša 70 let in tri mesece – Bičok je torej od povprečja mlajši za več kot četrt stoletja. Njegova vključitev med elektorje prinaša ne le generacijsko svežino, ampak tudi perspektivo, oblikovano z delovanjem v različnih kulturah in z močno povezanostjo z Ukrajino, njegovo rodno državo, ki trenutno preživlja vojno, o njem pišejo vatikanski mediji.

Imenovanje za kardinala oktobra leta 2024 je bilo za Bičoka, takrat škofa ukrajinske katoliške eparhije v Melbournu, veliko presenečenje. »Novico sem prejel med večerjo, ko sem imel izklopljen telefon,« je povedal za Vatican News. »Ko sem ga ponovno vklopil, je prišlo ogromno sporočil. Če sem iskren, sem najprej mislil, da je šala.« Kljub začetnemu šoku se je hitro zavedel teže naložene odgovornosti, zlasti, kot je dejal, »za življenje in prihodnost celotne naše Cerkve« ter za razmere v Ukrajini.

Rojen je bil v ukrajinskem mestu Ternopil in že pri petnajstih letih se je odločil za versko pot. Pomembno vlogo pri njegovi usmeritvi je imela redemptoristična skupnost, znana po svoji predanosti pastoralnemu delu. Ta predanost ga je vodila skozi različne postaje: po duhovniškem posvečenju v Lvovu je kot misijonar deloval v Rusiji, nato pa opravljal duhovniško službo na Poljskem in v Združenih državah Amerike (Newark). Leta 2020 je prevzel vodenje eparhije svetih Petra in Pavla v Melbournu, ki združuje ukrajinske katoličane v Avstraliji, Novi Zelandiji in Oceaniji – skupnost, ki je pred letom 2014 štela okoli 50.000 članov.

Imenovanje za kardinala oktobra leta 2024 je bilo za Bičoka, takrat škofa ukrajinske katoliške eparhije v Melbournu, veliko presenečenje. FOTO: Guglielmo Mangiapane/Reuters

Bičok odkrito govori o konfliktu v Ukrajini, ki ga je za medijsko hišo ABC označil za »resnični genocid našega [ukrajinskega] ljudstva«. Poudarja svojo dolžnost, da nenehno obvešča katoliški svet o dogajanju v svoji deželi. Njegovo imenovanje je dobilo tudi osebno noto, ko ga je papež Frančišek decembra 2024 med slovesnostjo v Vatikanu nagovoril v ukrajinskem jeziku, kar je Bičok dojel kot »zelo velik trenutek podpore«.

Bičok odkrito govori o konfliktu v Ukrajini, ki ga je za medijsko hišo ABC označil za »resnični genocid našega ljudstva«. FOTO: Remo Casilli/Reuters

Kot enega od svojih vzornikov navaja nekdanjega poglavarja Ukrajinske grškokatoliške cerkve, kardinala Ljubomira Husarja, pri katerem ceni preprostost in dostopnost. Pogosto citira Husarjevo misel: »Moje življenjske sanje so biti človek, vendar nisem stoodstotno prepričan, kaj pomeni biti človek, čeprav to ostajajo moje sanje in molitev, da bi bil dober, normalen človek.« Ta poudarek na človečnosti je pomemben vidik Bičokovega javnega delovanja.

Med svoje prioritete uvršča prizadevanja Cerkve za »pravični mir«, ne le v Ukrajini, ampak tudi na drugih konfliktnih območjih po svetu. Druga pomembna naloga je po njegovem mnenju spoprijemanje s sekularizacijo, pojavom, ki ga je opazil med svojim delovanjem v ZDA in Avstraliji. Svoj pogled na doseganje globalnega miru je strnil z besedami: »Mir na svetu bo prišel šele takrat, ko bodo ljudje imeli mir v svojih srcih, resnični mir, ki izvira iz Kristusove ljubezni.«

Med svoje prioritete uvršča prizadevanja Cerkve za »pravični mir«, ne le v Ukrajini, ampak tudi na drugih konfliktnih območjih po svetu. FOTO: Tiziana Fabi/AFP

Čeprav ga Vatikan zaradi njegove trenutne funkcije in bivališča formalno obravnava kot avstralskega kardinala, ostaja Bičok močno povezan s svojimi ukrajinskimi koreninami. Njegova udeležba na konklavu tako v proces odločanja vnaša perspektivo najmlajšega elektorja, ki obenem nosi izkušnje globalnega pastoralnega dela in neposredno zavedanje o posledicah vojne.