Prvo glasovanje 133 kardinalov z volilno pravico, ki so se v Vatikanu zaprli v Sikstinsko kapelo, ni privedlo do 267. papeža. Iz znamenitega dimnika na kapeli se je ob 21. uri dvignil črn dim.

Vrata Sikstinske kapele so se dobre tri ure pred tem zaprla po prisegi 133 kardinalov z volilno pravico. Na trgu sv. Petra se je kmalu zbrala množica, vse oči so bile v pričakovanju dima dolgo uprte v dimnik kapele, a je do sončnega zahoda za edino dogajanje okoli znamenitega dimnika poskrbelo nekaj rimskih galebov.

Nekaj po 19.30 uri je sicer policija objavila, da se je na trgu pred baziliko sv. Petra zbralo okoli 30.000 ljudi.

Kardinali z volilno pravico, torej mlajši od 80 let, so po dopoldanski maši v baziliki svetega Petra popoldne najprej odšli v Pavlovo kapelo v Apostolsko palačo, kjer so skupaj molili. Nato so se v sprevodu napotili v sosednjo Sikstinsko kapelo, kjer so ob izreku »extra omnes« morali prostor zapustiti vsi razen elektorjev.

Predstavniki medijev nestrpno čakajo na dim nad Sikstinsko kapelo. FOTO: Marko Djurica/Reuters

Poglavarja Cerkve tokrat izbira 133 kardinalov, kar je največ doslej. Prihajajo iz 71 držav, prvič doslej jih je manj kot polovica iz Evrope, 108 jih je imenoval Frančišek. Odslej bodo glasovali do štirikrat dnevno, lističe pa naj bi sežigali dvakrat dnevno.

Kardinali izbirajo prihodnjega voditelja 1,4 milijarde katoličanov po svetu. Tokrat pa na njihovo odločitev močneje kot v zadnjem času vpliva svetovna politika – razdeljenost v Cerkvi in zunaj nje je izrazita kot že dolgo ne.

Kardinali so se, kot poroča Politico, sestajali na zasebnih kosilih ob kozarcu chiantija, med seboj barantali za položaje po konklavu in skrivaj informirali naklonjene novinarje. Šele ko se vrata Sikstinske kapele zaprejo in mobilni signali izginejo, lahko res začnejo ignorirati zunanje pritiske.

Ljudje so na prostem spremljali zbiranje kardinalov v Sikstinski kapeli. FOTO: Amanda Perobelli/Reuters

Vse to dogajanje ne kaže le globalnega vpliva Katoliške cerkve, ampak tudi njeno vlogo geopolitične sile v svetu, kjer stara zavezništva razpadajo, varnost pa je negotova.

Kardinali razumejo vzroke za pritisk svetovnih voditeljev: voditelji z nacionalističnimi težnjami si želijo papeža iz svojih vrst, ki bi imel moralno avtoriteto. Zahodni voditelji pa bi se radi izognili papežu, ki bi bil, tako kot Frančišek, kritičen do širjenja Nata, naklonjen Kitajski ali v nasprotju z njihovimi stališči o migracijah in splavu.

Kakšne so bile možnosti za izbor papeža že danes?

Čeprav ni prepovedano, da bi bil papež izvoljen že v prvem glasovanju, se to ni zgodilo že stoletja. Prvo glasovanje je kljub temu ključno, saj pokaže, kateri kandidati uživajo dovolj podpore, da bi lahko dosegli potrebno dvetretjinsko večino. Kardinali so se danes vrnili v Dom svete Marte na večerjo, kjer bodo ob neformalnih pogovorih tehtali, koga podpreti v naslednjih krogih.

»Mislim, da že imajo nekoga v mislih,« je za Guardian pred začetkom konklava dejala Severina Bartonitschek, dopisnica iz Vatikana za KNA, katoliško tiskovno agencijo iz Nemčije. »Glavna naloga novega papeža bo poenotenje Cerkve. To je vedno naloga vsakega papeža, a bo za naslednjega še posebej ključna. Seveda se bo moral ukvarjati z evangelizacijo, a tudi z vprašanji, kot so primeri zlorab. Potrebujemo papeža, ki se tega problema ne bo bal.«

Kardinal Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora, je pozval kardinale, naj poiščejo vodstvo Svetega Duha pri izbiri papeža, ki ga potrebuje tako Cerkev kot človeštvo v tem ključnem trenutku zgodovine. Poudaril je pomen postavitve osebnih interesov na stran, kazanje ljubezni in ohranjanje enotnosti Cerkve skozi različnost, ne enotnost. Re je kardinale spomnil, da ni izbira novega papeža zgolj sprememba vodstva, temveč simbolični povratek v vlogo svetega Petra. Molil je za papeža, ki bo služil za dobro Cerkve in človeštva. Prav tako se je spomnil besed papeža Janeza Pavla II., ki je konklave označil kot veliko odgovornost pri predaji »ključev Kraljestva«. Re je izrazil upanje, da bo novi papež znal prebuditi človeško vest in mobilizirati moralne in duhovne energije v družbah, ki v obdobju hitrega tehnološkega napredka včasih pozabijo na Boga.

Karizmatičen papež lahko vpliva na javno mnenje, še posebej v katoliških državah, ali pa okrepi kritiko določenih politik, kot je to storil papež Frančišek z Donaldom Trumpom.

Karizmatičen papež lahko vpliva na javno mnenje, še posebej v katoliških državah, ali pa okrepi kritiko določenih politik, kot je to storil papež Frančišek z Donaldom Trumpom. FOTO: Reuters

Politične igre so se začele takoj po Frančiškovi smrti na velikonočni ponedeljek. Francoski predsednik Emmanuel Macron se je med obiskom v Rimu ob Frančiškovem pogrebu srečal s štirimi francoskimi kardinali. V Rimu so to videli kot namig, da podpira francoskega kardinala za papeža. Elizejska palača je po pisanju Politica zanikala, da bi hotel vplivati na izid, francosko veleposlaništvo v Rimu pa je poudarilo, da predsednik zgolj sledi »francoski republikanski navadi« – vse druge trditve so menda »nedostojne«.

V istem času je Donald Trump podprl ameriškega kardinala, ki je nasprotoval vatikanskemu dogovoru s Kitajsko, in se celo sam pošalil, da bi postal papež. Kitajska je medtem izkoristila trenutek in brez soglasja Vatikana imenovala dva sporna škofa.

Italijanska premierka Giorgia Meloni je svojim poslancem naročila molk, mediji, naklonjeni njeni koaliciji, pa odkrito podpirajo kandidate, ki so ji domnevno blizu, in napadajo »neprimerne«.

Prisluškovanje konklavu

Tuje sile so poskušale vplivati na konklave že v preteklosti – v časih hladne vojne je menda Cia prisluškovala izbirnemu procesu. Do začetka 20. stoletja so lahko Francija, Španija in Avstro-Ogrska celo uradno vložile veto na izvolitev določenega papeža.

Danes, ko zahodna moralna avtoriteta peša, bi bil za Zahod neprijeten papež z bolj uravnoteženim pogledom na Kitajsko in Ukrajino. Frančišek je razpršil moč z imenovanjem številnih kardinalov iz globalnega juga, kar kaže, da Cerkev ni več zgolj podaljšek Zahoda.

Kitarist, ki je nekoč igral v funk bendu, bi lahko postal prvi papež iz Afrike

»Trump si bolj kot Grenlandijo ali Panamski prekop želi, da Cerkev znova pripada Zahodu,« je za Politico dejal Piero Schiavazzi, profesor vatikanske geopolitike v Rimu.

Macron, ki se doma sooča s politično krizo, pa po Schiavazzijevih besedah menda stavi na progresivnega francoskega papeža, »duhovnega voditelja z največjo avtoriteto«, ki bi pomagal premakniti francosko javno mnenje proti sredinski levici.

Nazaj v prihodnost?

A tudi kardinali niso imuni za politične igre. Od Frančiškove smrti se vsak dan sestajajo, skrivaj nastopajo s skrbno oblikovanimi govori in se sprašujejo, ali naj Cerkev sprejme sodobnost ali ji še naprej kljubuje.

Ob nedeljski maši v baziliki svetega Petra, ki jo je spremljalo na tisoče vernikov in turistov, so še dajali vtis duhovne zbranosti. A že nekaj trenutkov pozneje so spet sneli svilene plašče in se razpršili po mestu, da bi nadaljevali lobiranje – tehtali možne favorite in glasovalne bloke. Kljub sklicevanju na Svetega Duha kardinali niso gluhi za trušč svetovne politike.

Kardinali lobirajo, tehtajo možne favorite in glasovalne bloke. Kljub sklicevanju na Svetega Duha niso gluhi za trušč svetovne politike. FOTO: Reuters

»Govorimo o istih temah, kot jih obravnavate tudi vi v medijih – o evangelizaciji, življenju Cerkve in potrebi po pozornosti do dogajanja v svetu,« je za Politico povedal kardinal Fernando Filoni, ki je bil med invazijo na Irak leta 2003 apostolski nuncij v Bagdadu.

Drugi kardinali so vidno utrujeni od političnega pritiska. Eden je novinarje prosil, naj ga pustijo pri miru, ker gre na večerjo, drugi pa je priznal, da bo pred konklavom gledal film Konklave z Ralphom Fiennesom.

Najresnejši kandidati so pogosto tarče napadov, predvsem iz ameriških konservativnih krogov. Kardinal Pietro Parolin, vatikanski državni tajnik in dolgoletni Frančiškov zaveznik, ter filipinski kardinal Antonio Tagle, nekdanji prefekt Kongregacije za evangelizacijo narodov, sta se znašla pod obtožbami zaradi slabega odziva na spolne zlorabe. Parolina nekateri napadajo tudi zaradi domnevnih zdravstvenih težav in dogovorov s Kitajsko.

V ozadju menda raste podpora kandidatom, ki bi nadaljevali Frančiškovo usmeritev – med njimi Tagleju, Maltežanu Mariu Grechu in Američanu Robertu Prevostu.