Mladi papež, stari kancler

Kdaj je človek star? In ko je star, ali je starec, starostnik ali starejša oseba? Kdaj je staro živo bitje sploh? In kdaj je, denimo, primerno reči, da je star(ostnik) ali – kako grozno! – starec človek, ki kandidira za kanclerja ali papeža?

Stavnice so se v zadnjih dneh najbolj nagibale k Pietru Parolinu kot najverjetnejšemu novemu papežu. Parolin je letnik 1955, se pravi 70-letnik. Nesporno starejša oseba.

Nekoliko bolj zmeden glede let je bil položaj drugega favorita med kandidati, filipinskega kardinala Luisa Antonia Tagleja, ki so ga mediji opisali kot »mladega 67-letnika«. Poleg tega v Vatikanu po pisanju Independenta 67 let, ki je marsikje že upokojitvena starost, velja za »mlada leta«. V tem primeru bi zato veljalo uporabiti kategorizacijo 65+.

Tudi novi nemški kancler Merz bo letos dopolnil okroglih sedemdeset. Je pri 69 prestar za kanclerja, se je pred izvolitvijo spraševala Nemčija in izračunala, da bo Merz, če mu uspe – in uspelo mu je – drugi najstarejši kancler za Konradom Adenauerjem. Tega so Nemci spoštljivo klicali Starec. Ampak tudi Merz ima dobre genetske predispozicije. Njegov oče je bil star čez sto, mama pa skoraj sto let.

A starost niso le številke. Je stanje duha in izkušenj, modrosti in odnosa do življenja. Ali kot nam je dal vedeti veterinar, ko smo mu pripeljali na pregled potrgane vezi na zadnji tački našega kuža. Ko je dejal, da je operacija neizogibna, je pasji gospodar nekoliko obotavljivo rekel Deset let je že star … Veterinar ga pogleda strogo: »Gospod, starost ni bolezen.«

Kuža gre danes že v 11. pasje ali približno 77. »človeško« leto. Njegov gospodar pa je le eno leto mlajši od Pietra Parolina … Sta stara?

Genij Picasso je rekel: »Potreboval sem dolgo, da sem postal mlad.«

Navadnim smrtnikom, kanclerjem in papeškim favoritom medtem za mladost, pardon, modrost, zadošča blizu sedemdeset pomladi ...