
Neomejen dostop | že od 14,99€
Danes bodo kardinali na drugem dnevu konklava predvidoma glasovali štirikrat, prvi dimni znak o tem, ali je en kandidat dobil potrebno dvotretjinsko večino bo jasen okrog 12. ure. Tudi danes so se, kot poroča BBC, verniki začeli zbirati in čakati v vrstah, da bi prišli na glavni trg pred baziliko svetega Petra.
Po pričakovanjih 133 kardinalov, ki so zaprti v Sikstinski kapeli, kjer v strogi tajnosti glasujejo za novega 267. papeža, včeraj niso izglasovali še nikogar. Po prvem krogu glasovanja, ki je trajalo kakšne tri ure, se je namreč ob 21. uri pokadil črni dim.
Prvi dan glasovanja so kardinali glasovali le enkrat, v naslednjih dneh pa glasujejo štirikrat na dan: dvakrat dopoldne in dvakrat popoldne, po vsakem drugem glasovanju (okoli 12. in 19. ure) bodo sežgali glasovnice, kar bo spremljal dim iz dimnika – črni kaže, da papež še ni izvoljen, beli pa, da je. Kandidat mora zbrati najmanj dvetretjinsko večino glasov vseh navzočih kardinalov elektorjev, kar tokrat pomeni 89 glasov.
Zgodovinarka Rebecca Rist je pred kratkim na radiu BBC dejala, da pričakuje, da bo cerkev svojo odločitev o nasledniku Frančiška sprejela do sobote. »Mislim, da se cerkev trenutno zaveda, da mora ljudi združiti, da ne bo videti razklana,« je povedala.
Prvi dan glasovanja sicer še ni bilo pričakovati izvolitve novega papeža. Na zadnjem konklavu, ko je papež postal pokojni Frančišek, se je beli dim iz dimnika Sikstinske kapele pokadil drugi dan.
In kdo v zgodovini je še bil izglasovan drugi dan?
Drugi dan konklava so bili izvoljeni Pij XII., Janez Pavel I., Benedikt XVI in, kot že omenjeno, Frančišek. Tretji dan konklava Pavel VI. in Janez Pavel II. Najdaljši konklave v zadnjih sto letih pa je bil leta 1922, ko je bil Pij XI. izvoljen šele peti dan oziroma v 14. krogu.
Poglavarja Cerkve izbira 133 kardinalov, mlajših od 80 let, kar je največ doslej. Prihajajo iz 71 držav, prvič doslej jih je manj kot polovica iz Evrope, 108 jih je imenoval papež Frančišek. Medtem ko kardinali iz Evrope predstavljajo največjo skupino tistih s pravico glasovanja (52, samo Italija jih ima 17), je število nižje v primerjavi s konklavom, ki je izbral papeža Frančiška, poroča BBC. Azija je doživela največji porast, saj se je število kardinalov z glasovalno pravico več kot podvojilo, z deset na 23. Iz Latinske Amerike jih prihaja 21, iz Afrike 17, Severne Amerike 16, Oceanije pa štirje.
Volitve so tajne, ves čas volitev je kardinalom prepovedan stik z zunanjim svetom in so pod prisego zavezani molčečnosti. Da bi zagotovili popolno tajnost, morajo kardinali predati svoje telefone, Sikstinsko kapelo pa so že pred tem preverili za morebitne prisluškovalne naprave.
Na celotnem območju Vatikana razen Trga svetega Petra so poleg tega ob 15. uri v celoti prekinili telefonski signal, ki ga bodo obnovili po izvolitvi papeža.
Četudi je menda o novem papežu težko ugibati, saj najverjetneje tisti, ki velja za favorita, gre v Sikstinsko kapelo kot potencialni papež in se iz nje vrne kot kardinal, pa se je že po smrti takoj začelo ugibati, kdo bi lahko bil Frančiškov naslednik.
Favoriti za bodočega papeža
Večina kardinalov na konklavu je starih od 60 do 70 let, najmlajši pa ima le 45 let. Mikola Bičok je v Ukrajini rojen škof s sedežem v Melbournu in najvišji katoliški uradnik v Avstraliji, piše BBC. Papež Frančišek ga je oktobra lani imenoval za kardinala. Je tudi prvi Avstralec, ki je postal kardinal po Georgeu Pellu, ki je umrl leta 2023. Bičok je bil rojen v mestu Ternopil v zahodni Ukrajini in se je leta 2020 preselil v Avstralijo, potem ko ga je papež Frančišek postavil za škofa ukrajinske grškokatoliške cerkve v Melbournu.
Slovenski kardinal iz Argentine Vinko Bokalič Iglič se je rodil slovenskim staršem, Slovenijo pa je nazadnje obiskal za božič lani.
Komentarji