V nadaljevanju preberite:

Ko sem se jeseni 1980 vrnila iz Kitajske, me je moj stric, ki dolga leta ni hotel z nikomer govoriti, povabil k sebi. Imel je eno samo vprašanje: »Ali tam obstaja korupcija?« Identiteta mojega strica Mata se ni ne začela ne končala z dejstvom, da je bil vrhunski letalski inženir. On je bil predvsem komunist. In še nekaj več od tega. Bil je boljševik. Boril se je v španski državljanski vojni, bil je med prvimi v partizanih, vse premoženje svoje premožne družine je podaril partiji in se navdušeno lotil gradnje komunistične Jugoslavije.

Ko je Tito obrnil hrbet Stalinu, pa je vrnil partijsko izkaznico in nato na Golem otoku preživel toliko let, kolikor časa je ta zapor obstajal kot taborišče za politične zapornike. A je iz njega prišel tak, kot je bil. Ostal je prepričan boljševik. Verjel je, da zasebno premoženje povzroča korupcijo in da je nujna osnova vsake spremembe družbe odprava sleherne lastnine.