Kokaina se ni še nikoli toliko uporabljalo

Iz Urada Združenih narodov za droge in kriminal (UNODC) so sporočili izsledke letnega svetovnega poročila o drogah, ki riše skrb vzbujajočo sliko. Globalna pridelava, tihotapljenje in uporaba kokaina so v letu 2023 dosegli nove rekorde.

Kot je zapisano v poročilu, se je svet znašel v »novem obdobju globalne nestabilnosti«, ki krepi moč organiziranih kriminalnih združb in potiska uporabo drog na zgodovinsko visoko raven.

Podatki so zgovorni in alarmantni. Kot navaja poročilo UNODC, je globalna proizvodnja čistega kokaina v letu 2023 poskočila na osupljivih 3708 ton. To je skoraj 34 odstotkov več kot leto prej. Številka je več kot štirikrat višja kot pred desetletjem, ko je bila proizvodnja na eni najnižjih točk, poroča tiskovna agencija Reuters. Strokovnjaki ZN ta skokoviti porast pripisujejo predvsem povečanju površin za gojenje grma koke v Kolumbiji ter posodobljenim podatkom, ki kažejo, da je bil pridelek za približno 50 odstotkov višji kot leto prej.

Svet se sooča z rekordno plimo kokaina, saj so pridelava, zasegi in uporaba dosegli zgodovinsko najvišje vrednosti. FOTO: Reuters

Vzporedno s proizvodnjo raste tudi število uporabnikov. Ocenjujejo, da je v letu 2023 kokain uporabljalo 25 milijonov ljudi, kar je znatno povečanje v primerjavi s 17 milijoni pred desetletjem. Angela Me, vodja raziskav pri UNODC, je za irski medij RTE pojasnila, da je kokain »postal moden v bolj premožni družbi«, in pri tem opozorila na začarani krog povečane uporabe in proizvodnje. Kokain sicer predstavlja le del širše slike, saj avtorji poročila ocenjujejo, da je leta 2023 droge po svetu uporabljalo kar 316 milijonov ljudi.

Rekordni so tudi zasegi. V letu 2023 so organi pregona po vsem svetu zasegli 2275 ton kokaina, kar je 13 odstotkov več kot leto prej. Več kot 90 odstotkov zaseženega kokaina je bilo povezanega s pomorskim tihotapljenjem.

Evropska ekspanzija in balkanska povezava

Medtem ko Kolumbija ostaja ključna proizvajalka, poročilo ZN poudarja, da se trg širi z bliskovito hitrostjo. Glavna trga ostajata Severna Amerika ter Zahodna in Srednja Evropa. Prav v Evropi je porast najbolj očiten, saj analize odpadnih voda potrjujejo, da poraba kokaina v Zahodni in Srednji Evropi strmo narašča vse od leta 2015.

Globalna pridelava, tihotapljenje in uporaba kokaina so v letu 2023 dosegli nove rekorde. FOTO: AFP

Ta širitev prinaša tudi nasilje. Medtem ko nasilje, povezano s trgovino z drogami, že dolgo pesti Latinsko Ameriko, se zdaj širi tudi v države Zahodne Evrope. V poročilu ZN to širitev nasilja neposredno povezujejo z »naraščajočim vplivom organiziranih kriminalnih združb z Zahodnega Balkana na tihotapljenje kokaina iz Južne Amerike v Evropo«.

Te mreže niso več le stranski igralci, ampak ključni dejavniki v cvetočem poslu. Poleg tega se kokainski trg ne širi le v tradicionalnih centrih; v poročilu izrecno piše, da je v letu 2024 še rasel tudi v Jugovzhodni Evropi, kar kaže, da regija postaja pomemben končni trg.

Toda apetiti kriminalnih združb se tu ne ustavijo. Tihotapci zaradi rekordne proizvodnje prodirajo na nove trge po vsej Aziji in Afriki. Zahodna, Srednja in Severna Afrika so postale pomembne tranzitne točke za kokain, namenjen v Evropo.

Spremembe na trgu opiatov in prihodnost »balkanske poti«

Medtem ko kokain podira rekorde, se pomembne spremembe dogajajo tudi na trgu z opiati, kar neposredno zadeva Evropo. Potem ko so v Afganistanu leta 2022 prepovedali gojenje maka, se je proizvodnja v tej nekdaj vodilni svetovni proizvajalki opija zmanjšala za 95 odstotkov.

Globalna proizvodnja čistega kokaina je v letu 2023 poskočila na osupljivih 3708 ton. FOTO: Delo UI

Ta trend je še posebej pomemben, saj neposredno vpliva na tako imenovano »balkansko pot«, ki je že desetletja glavna žila za tihotapljenje heroina. V poročilu je opredeljena kot pot, ki izvira v Afganistanu in poteka skozi Iran, Turčijo ter Jugovzhodno Evropo do Zahodne in Srednje Evrope. Njena finančna moč je osupljiva; ocenjeni bruto letni prihodek od tihotapljenja opiatov po tej poti je med letoma 2019 in 2022 znašal kar 15,5 milijarde ameriških dolarjev.

A ta utečeni model je zdaj na preizkušnji. Zaradi prepovedi v Afganistanu se že kažejo prvi znaki pomanjkanja ponudbe na balkanski tihotapski poti v Evropo. Obstaja velika nevarnost, da bodo heroin nadomestili izjemno močni sintetični opioidi, kot so nitazeni, kar bi lahko povzročilo porast prevelikih odmerkov in smrti.

Avtorji poročila UNODC zato pozivajo k spremembi pristopa. Namesto neselektivnega pregona, ki pogosto zajame le lahko zamenljive kurirje in preprodajalce na drobno, bi se morale pristojne institucije osredotočiti na posameznike s specializiranimi in težje nadomestljivimi veščinami, kot so menedžerji srednjega ranga, kemiki in pralci denarja. Le tako se bo mogoče učinkoviteje zoperstaviti mrežam, ki s svojo dejavnostjo poganjajo globalno zdravstveno in varnostno krizo.