Po vrhu Nata: Kaj piše v gradivu, ki so ga »nevede« potrdili na vladi

Kot smo že poročali, je ta izhodišča »nevede« potrdila celotna vlada, brez nasprotovanja SD in Levice, ki sta predsednika vlade Roberta Goloba pozivali, naj ne podpre zvišanja izdatkov za obrambo na pet odstotkov BDP. Zaradi tega sta bili manjši koalicijski partnerici nato deležni očitkov njegovega kabineta, da sta se pravzaprav strinjali s potrjenim. Golob jima je očital »piar igre«. Sami so to zanikali in trdili, da dokument potrditve te zaveze nikakor ne vsebuje. Več ministov je bilo takrat sicer odsotni, ministri Levice celo vsi. Očitki pa so se usuli tudi na zunanje ministrstvo, ki ga vodi prav nekdanja predsednica SD Tanja Fajon.  

Dokument, v katerem so bolj ali manj grobo orisana dogajanje in pričakovanja, le skopo pa tudi nekatera stališča Slovenije, v nadaljevanju objavljamo v celoti. 

V njem je glede višine obrambnih izdatkov napisano, da bodo voditelji obravnavali predlog generalnega sekretarja Nata o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov po obstoječi definiciji Nata na raven 3,5 odstotka BDP predvidoma do leta 2032, kot tudi predlog, da začnejo do takrat namenjati do 1,5 odstotka BDP v vlaganja, povezana s širšo obrambo in varnostjo, kar bi skupaj predstavljalo pet odstotkov BDP. Ta zaveza bo pregledana predvidoma v letu 2029. »S strani voditeljev potrjena zaveza o postopnem zvišanju obrambnih izdatkov bo predstavljala ključno mednarodno zavezo Republike Slovenije na obrambnem področju,« je tako med drugim zapisano.

Kasneje je bil kot cilj za uresničitev zaveze postavljeno leto 2035. 

Trump je veliki zmagovalec vrha v Haagu

Glede stališč Slovenije pa v dokumentu piše, da se zavedamo, da moramo evropske zaveznice krepiti svoje lastne obrambne sposobnosti in odpornost. Pri povišanju obrambnih izdatkov pa Republika Slovenija pozdravlja pristop, ki poudarja pomen širše varnosti in družbene odpornosti ter izpostavlja pomen prednostnega vlaganja v obrambne investicije za implementacijo ciljev zmogljivosti Nata 2025 za Republiko Slovenijo ter še, da bo Slovenija v skladu z v državnem zboru 12. junija 2025 sprejeto resolucijo o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 dosegla raven obrambnih izdatkov v višini dveh odstotkov BDP v letu 2025 ter jih postopoma povečala do treh odstotkov BDP do leta 2030.

O sprejetih sklepih – pa morebiti tudi interpretaciji omenjenega dokumenta – bodo, kot je povedal Golob, na koaliciji še razpravljali.