Pandemija nas morda opozarja, da je treba tisto, kar se ni zgodilo, spremeniti in spet vzljubiti.

Galerija
Če ne bi bilo pandemije, bi se ta petek veselili olimpijade v Tokiu. FOTO: Philip Fong/AFP
To je bil teden, v katerem se niso zgodile številne pomembne stvari. Smo bili zaradi tega žalostni? Ali apatični? Ali pa morda polni upanja, da šele prihaja najlepši del življenja? Verjetno so nas po malem prevevala vsa ta občutja. Kajti, če ne bi bilo pandemije, bi se ta petek veselili olimpijade v Tokiu.
Kaj vse se ni zgodilo v naših individualnih življenjih? Koliko rojstnih dni se ni proslavljalo, koliko porok je bilo odpovedanih? Koliko ljubezni je ostalo neuresničenih?
Pogosto citiram stališče nemškega filozofa Friedricha Nietzscheja, da »ne obstajajo dejstva, temveč samo interpretacije«. V svojih Spisih iz leta 1886 je to opredelil takole: »V nasprotju s pozitivizmom, ki priznava zgolj dejanskost in trdi, da 'obstajajo samo dejstva', bi jaz raje rekel: ne, prav dejstva ne ...