V nadaljevanju preberite:
Zbrali so se ljudje iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, da bi počastili spomin na borke in borce Prve proletarske brigade, ki so med igmanskim maršem leta 1942 izgubili življenje, preživeli pa so izgubili mladost. Simboličen, dobrih devet kilometrov dolg pohod v spomin na tiste krute dni je minuli konec tedna potekal iz Brezovače nad bosanskim mestom Hadžići do Velikega polja na Igmanu. Na spominski slovesnosti je bil tudi edini še živeči udeleženec Albin Pibernik iz Ljubljane, ki v tistih težkih časih še ni dopolnil enajst let. Pohoda in sklepne slovesnosti na Velikem polju se je udeležil tudi pater Bogdan Knavs.
Na predvečer prireditve je sarajevska županja Benjamina Londrc Karić v mestni hiši Vjećnica, ki je bila zgrajena konec 19. stoletja na robu Baščaršije v Sarajevu, velikosrbski nacionalisti pa so jo leta 1992 uničili skupaj z dvema milijonoma knjig, sprejela delegacije zveze borcev iz vseh nekdanjih jugoslovanskih republik. Delegacijo slovenske borčevske organizacije je vodil podpredsednik komisije za mednarodne odnose Bojan Pahor.
Karićeva je za Delo poudarila, da je Sarajevo antifašistično in svobodoljubno mesto, zato jim je v čast in ponos, da se ljudje množično udeležujejo tradicionalnega pohoda na Igman. Slovesnosti na Velikem polju se ni mogla udeležiti, ker je odpotovala v Tirano na sestanek županov balkanskih mest. »Vesela sem, da lahko gostim antifašiste iz celotne nekdanje skupne države. Taki dogodki nas zbližujejo in povezujejo,« je dejala Karićeva, ki se je v politiko, kakor pravi, podala zato, da bi mlajšim generacijam omogočila boljše življenje in pomagala graditi mesto po meri mladih ljudi.
