Po izbruhu vulkana noč v islandskem Grindaviku mirna

Geofizik Magnus Tumi Gudmundsson je za islandsko televizijo RUV povedal, da še ni mogoče napovedati nadaljnjega razvoja izbruha.
Fotografija: Po izbruhu se je povečala potresna dejavnost. FOTO: Halldor Kolbeins/AFP
Odpri galerijo
Po izbruhu se je povečala potresna dejavnost. FOTO: Halldor Kolbeins/AFP

Noč v kraju Grindavik na jugozahodu Islandije je bila po nedeljskem izbruhu tamkajšnjega vulkana mirna, je danes sporočila islandska civilna zaščita. Pojasnili so, da iz razpoke, ki je najbližja kraju, že več ur ni uhajala lava, še vedno pa ta priteka iz nekoliko bolj oddaljene druge razpoke, poroča nemška tiskovna agencija DPA.

Lava je včeraj popoldne dosegla prve hiše v ribiškem mestecu Grindavik, od koder so še pravočasno evakuirali prebivalce. Kot poročajo tuje tiskovne agencije, je najmanj tri hiše zajel ogenj, kot je v živo pokazala TV-postaja RUV, navaja Guardian. Poročil o smrtnih žrtvah ali poškodbah ni bilo. Letalski promet na Islandijo in z nje kljub izrednemu dogodku ni oviran, saj emisije pepela iz vulkana za zdaj niso tako obsežne, poroča britanski BBC

Prvi izbruh se je začel ob 8. uri zjutraj, ko se je v tleh približno 450 metrov od mesta odprla razpoka. Zaščitne pregrade iz zemlje in kamnin so potisnile lavo iz prve razpoke stran od mesta. Vendar se je okoli poldneva na robu mesta odprla druga razpoka, ki je do večera merila okoli sto metrov, pri čemer je lava zajela domove, piše Guardian.

»V majhni vasici, kot je naša, smo kot družina, vsi se poznamo, zato je to tragično spremljati,« je za agencijo France-Presse povedal lokalni prebivalec Sveinn Ari Gudjonsson. »Nerealno je, kot bi gledal film,« je dodal 55-letnik, ki dela v ribiški industriji.

Oblasti so zaradi dogajanja včeraj razglasile izredne razmere, okoli 4000 prebivalcev Grindavika pa so še pred izbruhom ognjenika evakuirali.

Izbruh se je začel na polotoku Reykjaness, le nekaj južneje od kraja prvega izbruha, ki je območje prizadel 18. decembra lani, je sporočil islandski meteorološki urad.

Geofizik Magnus Tumi Gudmundsson je za islandsko televizijo RUV povedal, da še ni mogoče napovedati nadaljnjega razvoja izbruha, po katerem so obrambne pregrade, postavljene po decembrskem prvem izbruhu, ponekod popustile, lava pa je med drugim odnesla glavno cesto do mesta.

Eksplozije lave so vidne v bližini stanovanjskega naselja v jugozahodnem delu Grindavika. FOTO: Halldor Kolbeins/AFP
Eksplozije lave so vidne v bližini stanovanjskega naselja v jugozahodnem delu Grindavika. FOTO: Halldor Kolbeins/AFP

Povečana potresna dejavnost

Potresna dejavnost se je okrepila in tiste prebivalce bližnjega Grindavika, ki so se po decembrskem izbruhu vrnili na domove, so evakuirali okoli 4. ure zjutraj po srednjeevropskem času. Prav tako so evakuirali hotel v bližnjem svetovno znanem kopališču s termalno vodo Blaa lonid (Modra laguna).

Islandska premierka Katrin Jakobsdottir je dejala, da so razmere grozljive. »Strašno je videti, kako blizu Grindaviku je izbruh,« je dodala.

Islandski predsednik Gudni Johannesson je na omrežju X zagotovil, da življenja niso ogrožena, je pa lahko tamkajšnja infrastruktura. Letalske povezave za zdaj sicer niso ogrožene.

Oblasti pozorno spremljajo tudi geotermalno elektrarno Svartsengi, ki oskrbuje 30.000 prebivalcev polotoka Reykjanes z elektriko in vodo. Delavci že od novembra gradijo zid za zaščito tega objekta.

Na Islandiji, kjer živi približno 370.000 ljudi, je več kot 30 aktivnih vulkanov, zaradi česar je severnoevropski otok glavna destinacija za vulkanski turizem. FOTO: Sergei Gapon/AFP
Na Islandiji, kjer živi približno 370.000 ljudi, je več kot 30 aktivnih vulkanov, zaradi česar je severnoevropski otok glavna destinacija za vulkanski turizem. FOTO: Sergei Gapon/AFP

Vulkanologinja Evgenia Ilyinskaya je za BBC Breakfast povedala, da polotok verjetno vstopa v obdobje pogostih izbruhov, znanih kot New Reykjanes Fires; šlo je za serijo intenzivnih vulkanskih dejavnosti na polotoku v 12. stoletju. Dejala je, da se lahko izbruhi zgodijo vsakih nekaj mesecev ali enkrat na leto, in sicer več desetletij ali stoletij. 

Predsednik Johannesson je v nedeljskem večernem nagovoru narodu dejal, da »upa, da se bodo razmere umirile, a se lahko zgodi vse«. Sredi negotovosti, s katero se sooča mesto, je Islandce pozval, naj »stopijo skupaj in imajo sočutje do tistih, ki ne morejo biti na svojih domovih«, poroča AFP.  

Grindavik leži kakih 40 kilometrov jugozahodno od prestolnice Reykjavik. V prejšnjem izbruhu ga lava ni dosegla, je pa že takrat večina prebivalcev zapustila domove in se ni več vrnila.

Že v sredo se je pripetila tragedija, ko je 51-letni delavec popravljal razpoko na vrtu, tla pod njim pa so nenadoma popustila in izginil je v globini. Intenzivno iskanje so v petek prekinili, ker je bilo območje zaradi vulkanske aktivnosti prenevarno, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Preberite še:

Komentarji: