Litij bi lahko pomenil ključni preobrat v boju proti demenci

Britanska znanstvena revija Nature je v sredo objavila rezultate študije, ki razkrivajo, da nizki nivoji litija v možganih povzročajo poslabšanje kognitivnih sposobnosti, predvsem pa vplivajo na spomin. 

Znanstveniki so do zdaj odkrili zdravila, ki upočasnjujejo Alzheimerjevo bolezen, a zdravila, ki bi bolezen tudi pozdravil, še niso našli, zato raziskava predstavlja pomembno odkritje v boju z izgubo spomina. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) za demenco vsako leto zboli okoli deset milijonov ljudi, v kar 60 do 70 odstotkih pa je zanjo razlog Alzheimerjeva bolezen.

Od osnovnih raziskav do razvoja terapij

Obnovitev naravnih zalog litija v možganih lahko prepreči nastanek Alzheimerjeve bolezni in celo povrne spomin, ugotavljajo v raziskavi. Strokovnjaki so analizirali možgansko tkivo ljudi in svoje hipoteze večkrat testirali na miših, vsakič z bolj ali manj enakim izidom. Ko koncentracija litija v možganih upade, se pojavijo izguba spomina in drugi nevrološki znaki Alzheimerjeve bolezni, kot so amiloidne obloge (ali senilne lehe) in nevrofibrilarne pentlje, navajajo v študiji. Rezultati so pokazali, da se je po obnovitvi količin določenega tipa litija v možganih mišim povrnil spomin, nevrološke spremembe pa so izginile.

Upočasnjuje staranje možganov

Litij so v obliki zdravilnega tonika predpisovali že v viktorijanskih časih. Ponovno se je pojavil v sedemdesetih letih 20. stoletja kot glavno zdravilo za bipolarno motnjo. Znanstveniki so kmalu ugotovili, da se možgani pacientov, ki so za zdravljenje te duševne bolezni jemali litij, starajo počasneje, navajajo v reviji Nature. Kljub temu so imela klinična testiranja učinka litija na poslabšanje kognitivnih sposobnosti do zdaj mešane rezultate. Bruce Yanker, soavtor študije in profesor na oddelku za genetiko in nevrologijo na Zdravstveni šoli Harvard, je s svojo ekipo znanstvenikov prvič dokazal, da je kovina naravno prisotna v možganih, kjer ima pomembno fiziološko vlogo.

Mesec september je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, njen simbol pa je vijolična pentlja. FOTO: Shutterstock

Avtorji raziskave so ugotovili, da so nivoji litija nižji v delih možganov, ki jih je prizadela Alzheimerjeva bolezen, kot v zdravih delih. Prav tako so ugotovili, da se pri ljudeh z nižjo stopnjo kognitivne okvare, ki nastopi pred Alzheimerjevo boleznijo, litij iz možganov nabira v amiloidnih oblogah. Tako ga ostane manj za izvajanje ključnih funkcij možganov. »Nivoji litija v možganih so postajali vse nižji bolj, kot je bolezen napredovala,« je za revijo Nature dejal Yanker. 

Testiranja na miših so pokazala, da so možgani tistih živali z manj litija razvili več amiloidnih oblog, preostali litij pa se je začel nabirati v oblogah – tako je sklenjen začarani krog pomanjkanja litija. Raziskovalci so obenem ugotovili, da pomanjkanje litija vpliva tudi na nastanek nevrofibrilarnih pentelj in nekaterih drugih aktivnosti genov, ki so povezani z Alzheimerjevo boleznijo. 

Kronični stres uničuje naše možgane

V primerjavi s prejšnjimi raziskavami učinka litija na Alzheimerjevo boleznijo, so raziskovalci tokrat uporabili litijev orotat namesto litijevega karbonata, ki se ujame v amiloidne obloge. Poleg tega morajo znanstveniki še vedno ugotoviti, zakaj sploh pride do pomanjkanja zalog naravnega litija v možganih, a Yanker meni, da so razlogi najverjetneje okoljski ali genetski. Čeprav pozitivne ugotovitve testiranja na živalih ne zagotavljajo, da bo zdravilo učinkovito tudi na ljudeh, so avtorji študije optimistični, so še zapisali pri reviji Nature.