Merklova in Macron bi dobavljala in proizvajala ruski sputnik
Merklova in Macron sta včeraj s Putinom razpravljala o možni dobavi sputnika V ter o skupni proizvodnji cepiva.
Odpri galerijo
Rusko farmacevtsko podjetje R-Pharm načrtuje, da bo od junija ali julija proizvajalo cepivo v bavarskem kraju Illertissen. FOTO: Ludovic Marin/AFP
Nemška kanclerka Angela Merkel, francoski predsednik Emmanuel Macron in ruski predsednik Vladimir Putin so v torek v pogovoru prek videokonferenčne povezave govorili o ruskem cepivu proti covidu-19 sputnik V. Po navedbah Kremlja so voditelji razpravljali o možni dobavi in skupni proizvodnji tega cepiva.
Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert je potrdil, da so voditelj med drugim govorili tudi o ruskem cepivu, ki ga Evropska agencija za zdravila (Ema) še ni odobrila za uporabo v Evropski uniji. »To ocenjevanje poteka po enakih normativih, ki veljajo za vsa druga cepiva,« je dodal.
Kot so sporočili iz Kremlja, so Putin, Merklova in Macron razpravljali o možnih dobavah in skupni proizvodnji tega cepiva v državah EU.
Rusko farmacevtsko podjetje R-Pharm načrtuje, da bo od junija ali julija proizvajalo cepivo v bavarskem kraju Illertissen.
Ema trenutno še preučuje vlogo za odobritev cepiva sputnik V v EU. Strokovnjaki agencije bodo po napovedih aprila obiskali Rusijo, kjer bodo ocenili proizvodnjo in skladiščenje cepiva.
Ko bo pregled opravljen, lahko proizvajalec zaprosi za dovoljenje za promet s cepivom v Uniji. Evropska komisija za zdaj ni sklenila pogodbe za nakup sputnika V.
Madžarska je prehitela Emo in je sama odobrila rusko cepivo za nujno uporabo. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v torek dejal, da se z Rusi pogovarjajo o nakupu sputnika V.
Putin, Merklova in Macron so v pogovoru načeli tudi druge teme. Med drugim so govorili razmerah v Siriji in Libiji ter iranskem jedrskem sporazumu. Francoski predsednik in nemška kanclerka sta po navedbah Elizejske palače Putina opozorila tudi na položaj zaprtega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, poročajo tuje tiskovne agencije.
Proizvodnja na Bavarskem
Tiskovni predstavnik nemške kanclerke Steffen Seibert je potrdil, da so voditelj med drugim govorili tudi o ruskem cepivu, ki ga Evropska agencija za zdravila (Ema) še ni odobrila za uporabo v Evropski uniji. »To ocenjevanje poteka po enakih normativih, ki veljajo za vsa druga cepiva,« je dodal.
Kot so sporočili iz Kremlja, so Putin, Merklova in Macron razpravljali o možnih dobavah in skupni proizvodnji tega cepiva v državah EU.
Rusko farmacevtsko podjetje R-Pharm načrtuje, da bo od junija ali julija proizvajalo cepivo v bavarskem kraju Illertissen.
ZDA in Nemčija sta po vlaganjih v razvoj cepiv proti covidu-19 daleč na vrhu pred ostalimi državami. Obe državi sta doslej za razvoj cepiv namenili 3,7 milijarde ameriških dolarjev (3,16 milijarde evrov), od tega ZDA skoraj 2,2 milijarde dolarjev, kažejo podatki centra za globalno zdravje pri ženevskem visokošolskem inštitutu.
Po podatkih visokošolskega inštituta za mednarodne študije in razvoj iz Ženeve je na tretjem mestu s 500 milijoni ameriških dolarjev Velika Britanija. Skupno je bilo doslej za razvoj cepiv po podatkih omenjenega inštituta namenjenih 5,9 milijarde dolarjev, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
98,12 odstotka sredstev za raziskave je doslej prišlo iz javnih virov. Ob tem omenjeni center opozarja, da ni dovolj podatkov o vlaganjih farmacevtskih podjetij. Njihov prispevek je tako morda manjši od dejanskega, enako pa velja tudi za države, v katerih so ali bodo razvijali lastna cepiva. Največji prejemniki sredstev so bila podjetja, kot so Moderna, Johnson & Johnson, Biontech/Pfizer, CureVac in Univerza v Oxfordu, ki je pomagala pri razvoju cepiva AstraZenece.
Po podatkih visokošolskega inštituta za mednarodne študije in razvoj iz Ženeve je na tretjem mestu s 500 milijoni ameriških dolarjev Velika Britanija. Skupno je bilo doslej za razvoj cepiv po podatkih omenjenega inštituta namenjenih 5,9 milijarde dolarjev, povzema nemška tiskovna agencija dpa.
98,12 odstotka sredstev za raziskave je doslej prišlo iz javnih virov. Ob tem omenjeni center opozarja, da ni dovolj podatkov o vlaganjih farmacevtskih podjetij. Njihov prispevek je tako morda manjši od dejanskega, enako pa velja tudi za države, v katerih so ali bodo razvijali lastna cepiva. Največji prejemniki sredstev so bila podjetja, kot so Moderna, Johnson & Johnson, Biontech/Pfizer, CureVac in Univerza v Oxfordu, ki je pomagala pri razvoju cepiva AstraZenece.
Evropska komisija še brez pogodbe
Ema trenutno še preučuje vlogo za odobritev cepiva sputnik V v EU. Strokovnjaki agencije bodo po napovedih aprila obiskali Rusijo, kjer bodo ocenili proizvodnjo in skladiščenje cepiva.
Ko bo pregled opravljen, lahko proizvajalec zaprosi za dovoljenje za promet s cepivom v Uniji. Evropska komisija za zdaj ni sklenila pogodbe za nakup sputnika V.
Evropska komisija za zdaj ni sklenila pogodbe za nakup Sputnika V. FOTO: Federico Parra/AFP
Madžarska je prehitela Emo in je sama odobrila rusko cepivo za nujno uporabo. Avstrijski kancler Sebastian Kurz je v torek dejal, da se z Rusi pogovarjajo o nakupu sputnika V.
Putin, Merklova in Macron so v pogovoru načeli tudi druge teme. Med drugim so govorili razmerah v Siriji in Libiji ter iranskem jedrskem sporazumu. Francoski predsednik in nemška kanclerka sta po navedbah Elizejske palače Putina opozorila tudi na položaj zaprtega opozicijskega politika Alekseja Navalnega, poročajo tuje tiskovne agencije.
