Metoda Angele Merkel

Še pred »metodo Merkel«, ki označuje svojevrsten način vladanja nemške kanclerke, je bila »pojava Merkel«. Vzhodnonemška znanstvenica je svoje veliko pomanjkanje nečimrnosti, ki ji velike uspehe prinaša tudi v politiki, prepričala z vedno enako pričesko in vedno enakimi, pa čeprav raznobarvnimi oblačili.

Krščanskodemokratski političarki se je prvi stilski udar posrečil z lasmi. Na začetku politične kariere so ji še viseli okrog obraza v slogu, ki ga je eden vodilnih nemških časopisov označil s »skledo na glavo in zastriči s škarjami«, ko je s podobo sive miške premagala vse moške tekmece za politično dediščino krščanskodemokratskega predhodnika in mentorja Helmuta Kohla, pa se je prepustila najbolj zvezdniškemu berlinskemu frizerju Udu Walzu. Na celonočnih zasedanjih, na katerih je dolgoletna politična rutina pogosto bolj trpežna od frizure, tega sicer ni zraven, zato pa kanclerka, ko je potrebno poskrbeti za nov rez, vedno znova pokliče v njegov salon. »Rad bi jo videl z malo daljšimi lasmi, a pač hoče krajše,« je reviji Freizeit Revue povedal 74-letni coiffeur. Kot stranka je »sanjska«, bere revijo in niti ne vztraja, da jo striže sam mojster, zadovoljna je tudi z drugimi iz njegovega tima.
 

Vsi mogoči barvni odtenki

Tudi jopiči nemške kanclerke so vedno enaki, pa čeprav so jim včasih dodani ovratniki ali žepi, drugič pa ne. V trinajstih letih na oblasti pa si je Angela Merkel omislila že vse mogoče barvne odtenke, in ker gre za najmočnejšo političarko sveta, »merkelogi« v njih poskušajo razbrati tudi politična sporočila. Po mnenju nekaterih naj bi bili vijoličasti odtenki namenjeni manj formalnim srečanjem, beli sporočilu miru in zeleni optimizma, umirjenosti in ravnotežja, modri resnosti. Kaj pa sive, črne in rdeče, ki jih tudi pogosto nosi? Mogoče samo bolje sodijo k ogrlicam, s katerimi nemška kanclerka tudi rada označuje politične prilike – ali pa k torbam, ki morda edine kažejo njen pravi modni okus. V veliki večini so francoske znamke Longchamp in niso poceni.

A kaj je to v primerjavi z modnimi dodatki britanske premierke Therese May, ki ne skriva nagnjenja k modni ekstravaganci. 62-letno torijko zaznamujejo povsem nekonservativni čevlji in barvne kombinacije ter seveda globoki dekolteji, ki si jih nemška kanclerka privošči kvečjemu na opernih predstavah v Bayreuthu in si z njimi še tam prisluži precej kritik. Nemci si ta čas v kanclerski palači želijo varčne švabske gospodinje, ki se rada pohvali s svojo juho in zanjo krompir nakupuje v lokalni trgovini, če ga že ne pridela sama. Angela Merkel briljantno odgovarja svojim volivcem. Po nekaj političnih saltih mortale, med njimi najbolj tveganim z odprtjem meja za begunce iz muslimanske in afriške soseščine, ji sicer ne zaupajo več popolnoma, zato se postopno poslavlja z aktivnega političnega odra. Njen osebni slog pa še vedno opazujejo z velikim odobravanjem.


 

Odlična matematičarka

Osebna skromnost nemške kanclerke je tako znamenje intelekta kot odraščanja v pomanjkanju in zatiranju Nemške demokratične republike. Pastor Horst Kasner, ki se je kmalu po rojstvu svoje danes 64-letne hčere iz Hamburga priselil v brandenburški Templin, ni veljal za sovražnega komunističnemu režimu. »Kasi«, kot so sošolci imenovali mlado Angelo, pa se vendarle ni udeleževala vseh komunističnih mladinskih ritualov, in zaradi verskih, ki se jih je, ni smela postati profesorica ruščine. Odlična matematičarka je potem z magna cum laude obranila doktorsko disertacijo z naslovom Raziskovanje mehanizma razpadnih reakcij s prekinitvijo enojne vezi in preračun njihovih hitrostnih konstant s kvantnokemijskimi in statističnimi metodami. In ko jo je ukazana enakost vzhodnonemške družbe začela tlačiti, sta z drugim soprogom Joachimom Sauerjem ob zori demokratičnih sprememb sklenila, da je on bolj navdušen znanstvenik, vzhodnonemška politika pa potrebuje nove obraze.

Angela Merkel je že dolgo najbolj prepoznavni obraz Nemčije in vse Evrope, po begunski krizi, ki je preorala nemško politiko, pa si želi samo še do konca mandata obstati v kanclerski palači. To ni kar tako, saj s tem ne bi prehitela le prvega zahodnonemškega kanclerja Konrada Adenauerja, ampak tudi dohitela očeta nemške združitve Helmuta Kohla, potem ko je značilno premeteno predala predsedstvo CDU. Svoj odstop s tega položaja je naznanila, še preden so se lahko dobro organizirali nekateri »alfa« politiki, ki so se v kuloarjih že veselili obračuna z njim tujim načinom delovanja nemške Mutti. Njihovega šampiona Friedricha Merza, nekoč enega od Kohlovih prestolonaslednikov, je »metoda Merkel« odnesla iz politike že pred poldrugim desetletjem.


 

Recept je že dolgo znan

Merzu je zdaj zmagoslavno vrnitev čisto demokratično preprečila nova konservativna politična zvezda Annegret Kramp-Karrenbauer. Ta se že v osebnem slogu hitro uči od mojstrice, potem ko je pisana oblačila, v katera se je doslej rada zavijala, vsaj med tekmo za vodstvo CDU zamenjala za klasične kostime. 56-letna nekdanja ministrska predsednica Posarja vseeno kaže nekaj več nagnjenja do mode. Čeprav daleč od manekenskega videza, si rada natakne krila in čevlje s petami, v katerih Merklove ni pogosto videti, s svojimi barvnimi kombinacijami pa včasih bolj spominja na britansko premierko. Dosedanja generalna sekretarka CDU je drugačna od Merklove tudi kot mati treh otrok s prvim in edinim soprogom rudarskim inženirjem, a je tako kot njena predhodnica na začetku kariere doslej delovala kot siva miška, ki s hitrim učenjem ter pomanjkanjem nečimrnosti prevladuje nad številnimi kolegi.

Ali bo to dovolj za »metodo AKK«, bo pokazal čas, ki bo razkril tudi prihodnost originalne Mutti. Nemci se že sprašujejo, ali bo ta po vseh izzivih svojemu intelektu in občutku poklicanosti, ki jih ji je omogočilo in jih še omogoča vodenje države, zadovoljna s kuhanjem krompirjeve juhe v svoji (precej skromni) brandenburški dači. Recept je že dolgo znan in se od drugih loči po tem, da Angela Merkel pretlačenemu krompirju, skuhanemu na popraženi čebuli in v jušni osnovi, doda nekaj majarona, smetane in gorčice. Ko gre za Angelo Merkel, objava recepta ni podcenjevanje, ampak kompliment. S politično kuhinjo evropske gospodarske in politične velesile, v kateri namesto predpasnika nosi svoje raznobarvne jakne, pa se seveda ne more primerjati niti okrog božiča, ko kanclerka vanjo nareže še koščke klobase.