Množični beg afganistanskih vojakov
V Tadžikistanu se je zaradi izrednih razmer na meji z Afganistanom začela mobilizacija rezervistov.
Odpri galerijo
Medtem ko pripadniki afganistanskih posebnih enot prihajajo na pomoč na fronto, njihovi kolegi množično bežijo pred talibi in pristaši Islamske države v sosednja Tadžikastan in Uzbekistan. FOTO: Afganistansko ministrstvo za obrambo via Reuters
Napovedani ameriški umik iz Afganistana je privedel do pričakovanih posledic. Talibi osvajajo čedalje več ozemlja, afganistanski vojaki pa množično bežijo v sosednje države, kjer so oblasti začele graditi begunska taborišča in mobilizirati vojake. ZDA so srednjeazijske države zaprosile, naj (začasno) sprejmejo njihove afganistanske sodelavce, Rusija pa je Tadžikistanu obljubila vojaško pomoč na meji z Afganistanom.
V ponedeljek se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjal z voditeljema kar dveh severnih afganistanskih sosed. O tem, kaj sta govorila s predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijojevom, so uradno sporočili le to, da so bile glavna tema zaostrene razmere v Afganistanu. Pač pa so po pogovoru z njegovim tadžikistanskim kolegom Emomalijem Rahmonom iz Kremlja javnost obvestili, da mu je ruski voditelj ponudil nujno pomoč tako na bilateralni ravni kot tudi v okviru »vzhodnega Nata«, Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, katerega član je poleg Rusije, Armenije, Belorusije, Kazahstana in Kirgizije tudi Tadžikistan. V to srednjeazijsko državo, kjer ima Rusija svoje največje tuje vojaško oporišče, je samo v noči z nedelje na ponedeljek pribežalo okoli 1.000 afganistanskih vojakov, v ponedeljek pa so mobilizirali 20.000 rezervistov in jih poslali na mejo z Afganistanom.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred dnevi izjavil, da je bila odločitev o popolnem ameriškem umiku iz Afganistana prenagljena, saj država še ni sposobna braniti samo sebe. »V teh pogojih pripadniki Islamske države pospešeno osvajajo ozemlja, zlasti na severu Afganistana, tik ob meji z državami, ki so naše zaveznice,« je dejal. Hkrati je obtožil tiste v vrstah afganistanskih oblasti, da so sami krivi za tak razplet dogodkov, ker se niso hoteli pogajati z nasprotniki in sprejeti načrta o začasni prehodni vladi, ki ga je predlagal »kvartet« Kitajska, Pakistan, Rusija in ZDA. »Moramo se zavedati, da v Afganistanu ne obstaja vojaška rešitev. Težave lahko rešijo le z vzajemnim kompromisom med sedanjimi oblastmi in vojaško opozicijo, talibi in drugimi,« je pred kratkim izjavil uzbekistanski zunanji minister Abdulaziz Komilov.
V zadnjih tednih se je začel množični beg pripadnikov afganistanske vojske tudi v Uzbekistan. Zaradi zmag talibov, ki imajo v rokah že več kot polovico od 400 afganistanskih regij, pričakujejo tudi naval civilnih beguncev, zato so v tej srednjeazijski državi že začeli graditi sprejemne centre ob meji z Afganistanom. Po poročanju lokalnih novinarjev, ki jih na prizorišče sicer niso hoteli pustiti, so v bližini mesta Termez, ki leži 18 kilometrov od meje, tamkajšnje temperature pa dosežejo »skoraj 60 stopinj Celzija«, že postavili taborišče z več kot 80 ogromnimi šotori, ki pa je trenutno še prazno.
Kakor je prejšnji teden poročala ameriška agencija Bloomberg, je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna prosila tri nekdanje srednjeazijske sovjetske republike, dve afganistanski sosedi Tadžikistan in Uzbekistan ter Kazahstan, naj sprejmejo okoli 9.000 Afganistancev, ki so delali za ameriške okupacijske sile, zdaj pa se bojijo, da se bodo talibi nad njimi maščevali. V Beli hiši so obljubili, da bodo pospešili izdajanje vizumov za svoje tesne sodelavce, a postopek se je vseeno tako zavlekel, da ga bo ameriški umik izpod Hindokuša prehitel. Čeprav so jih vključili v posebni program za izdajanje migrantskih vizumov, ki sodelavcem ameriške vojske omogoča, da zaprosijo za status begunca, so začeli obravnavati zgolj kako polovico vlog od okoli 18.000 prosilcev.
»Razmere so približno takšne, kakor so bile v začetku operacij [ameriškega napada na Afganistan] leta 2001,« je prepričan Stanislav Pritčin iz Centra za postsovjetske raziskave pri Ruski akademiji znanosti. Po njegovih besedah Američani ne iščejo prvič pomoč v Srednji Aziji. »Njihov scenarij izgleda zelo tehnološko: zakuhati godljo, se iz nje izvleči, pustiti, da posledice nosijo drugi igralci, z malo sreče pa še povečati vpliv v regiji,« je pojasnil ruski analitik.
V ponedeljek se je ruski predsednik Vladimir Putin po telefonu pogovarjal z voditeljema kar dveh severnih afganistanskih sosed. O tem, kaj sta govorila s predsednikom Uzbekistana Šavkatom Mirzijojevom, so uradno sporočili le to, da so bile glavna tema zaostrene razmere v Afganistanu. Pač pa so po pogovoru z njegovim tadžikistanskim kolegom Emomalijem Rahmonom iz Kremlja javnost obvestili, da mu je ruski voditelj ponudil nujno pomoč tako na bilateralni ravni kot tudi v okviru »vzhodnega Nata«, Organizacije sporazuma o kolektivni varnosti, katerega član je poleg Rusije, Armenije, Belorusije, Kazahstana in Kirgizije tudi Tadžikistan. V to srednjeazijsko državo, kjer ima Rusija svoje največje tuje vojaško oporišče, je samo v noči z nedelje na ponedeljek pribežalo okoli 1.000 afganistanskih vojakov, v ponedeljek pa so mobilizirali 20.000 rezervistov in jih poslali na mejo z Afganistanom.
Ruski zunanji minister Sergej Lavrov je pred dnevi izjavil, da je bila odločitev o popolnem ameriškem umiku iz Afganistana prenagljena, saj država še ni sposobna braniti samo sebe. »V teh pogojih pripadniki Islamske države pospešeno osvajajo ozemlja, zlasti na severu Afganistana, tik ob meji z državami, ki so naše zaveznice,« je dejal. Hkrati je obtožil tiste v vrstah afganistanskih oblasti, da so sami krivi za tak razplet dogodkov, ker se niso hoteli pogajati z nasprotniki in sprejeti načrta o začasni prehodni vladi, ki ga je predlagal »kvartet« Kitajska, Pakistan, Rusija in ZDA. »Moramo se zavedati, da v Afganistanu ne obstaja vojaška rešitev. Težave lahko rešijo le z vzajemnim kompromisom med sedanjimi oblastmi in vojaško opozicijo, talibi in drugimi,« je pred kratkim izjavil uzbekistanski zunanji minister Abdulaziz Komilov.
V zadnjih tednih se je začel množični beg pripadnikov afganistanske vojske tudi v Uzbekistan. Zaradi zmag talibov, ki imajo v rokah že več kot polovico od 400 afganistanskih regij, pričakujejo tudi naval civilnih beguncev, zato so v tej srednjeazijski državi že začeli graditi sprejemne centre ob meji z Afganistanom. Po poročanju lokalnih novinarjev, ki jih na prizorišče sicer niso hoteli pustiti, so v bližini mesta Termez, ki leži 18 kilometrov od meje, tamkajšnje temperature pa dosežejo »skoraj 60 stopinj Celzija«, že postavili taborišče z več kot 80 ogromnimi šotori, ki pa je trenutno še prazno.
Kakor je prejšnji teden poročala ameriška agencija Bloomberg, je administracija ameriškega predsednika Joeja Bidna prosila tri nekdanje srednjeazijske sovjetske republike, dve afganistanski sosedi Tadžikistan in Uzbekistan ter Kazahstan, naj sprejmejo okoli 9.000 Afganistancev, ki so delali za ameriške okupacijske sile, zdaj pa se bojijo, da se bodo talibi nad njimi maščevali. V Beli hiši so obljubili, da bodo pospešili izdajanje vizumov za svoje tesne sodelavce, a postopek se je vseeno tako zavlekel, da ga bo ameriški umik izpod Hindokuša prehitel. Čeprav so jih vključili v posebni program za izdajanje migrantskih vizumov, ki sodelavcem ameriške vojske omogoča, da zaprosijo za status begunca, so začeli obravnavati zgolj kako polovico vlog od okoli 18.000 prosilcev.
»Razmere so približno takšne, kakor so bile v začetku operacij [ameriškega napada na Afganistan] leta 2001,« je prepričan Stanislav Pritčin iz Centra za postsovjetske raziskave pri Ruski akademiji znanosti. Po njegovih besedah Američani ne iščejo prvič pomoč v Srednji Aziji. »Njihov scenarij izgleda zelo tehnološko: zakuhati godljo, se iz nje izvleči, pustiti, da posledice nosijo drugi igralci, z malo sreče pa še povečati vpliv v regiji,« je pojasnil ruski analitik.
