
Neomejen dostop | že od 14,99€
Sodišče v Istanbulu je župana turške metropole Ekrema İmamoğluja spoznalo za krivega domnevne razžalitve uradne osebe in ga obsodilo na dvajset mesecev zapora. Današnji sodni proces je le eden na dolgem seznamu postopkov oziroma preiskav, uperjenih proti najvidnejšemu turškemu opozicijskemu politiku, drugim članom republikanske ljudske stranke (CHP) oziroma političnim nasprotnikom turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana, zaradi česar Turčija po mnenju strokovnjakov čedalje bolj spominja na avtoritarno državo po vzoru Rusije.
Obsodba zaradi razžalitve istanbulskega tožilca Akına Gürleka, ki sicer vodi preiskave proti İmamoğluju, je nov udarec za 54-letnega župana mesta ob Bosporju, čigar svet se je obrnil na glavo od naznanitve kandidature na naslednjih predsedniških volitvah, s katero je želel izzvati vse bolj avtoritarno Erdoğanovo vladavino. 19. marca ga je policija aretirala, in sicer na podlagi obtožb o korupciji in podpori terorizmu oziroma prepovedanim kurdskim organizacijam.
Njegov pregon je sprožil val množičnih protestov, ki pa doslej niso uspeli obrniti toka dogodkov; še več, oblasti so od začetka pomladi İmamoğluja obtožile novih kaznivih dejanj, med drugim ponarejanja univerzitetne diplome, hkrati pa aretirale večje število visokih mestnih uradnikov in članov največje opozicijske stranke. Za zapahi se je znašel tudi županov odvetnik Mehmet Pehlivan.
İmamoğlu je pred sodnika znova stopil mesec dni zatem, ko je med obravnavo primera očitane razžalitve vztrajal, da je žrtev političnega maščevanja.
Četudi turške oblasti zanikajo obtožbe o politični motiviranosti postopkov in preiskav, opazovalci in strokovnjaki v dogajanju vidijo očiten poskus utišanja opozicije.
»Žal so turška sodišča že dolgo spolitizirana in Erdoğan nadzoruje vse,« je za Delo pojasnila Gönül Tol, višja raziskovalka pri Bližnjevzhodnem inštitutu (MEI). To je po njenih besedah razvidno tudi iz podrobnosti sodnih primerov proti instanbulskemu županu, ki so zgrajeni na pregonu oziroma ustrahovanju ljudi iz İmamoğlujevega ožjega kroga ter uporabi anonimnih pričevanj. Čeprav je zaščita prič v občutljivih primerih standardna praksa v mnogih državah, se anonimna pričevanja v Turčiji po poročanju neodvisnih medijev uporablja čedalje pogosteje, še posebno v političnih procesih. »To mi pove, da so obtožbe proti İmamoğluju, tako tiste zaradi korupcije kot druge, pravzaprav zelo šibke,« je poudarila sogovornica, rekoč, da si Erdoğan opozicijskega politika »obupno želi obdržati v zaporu«.
İmamoğluja se vse od leta 2019, ko se je prvič vzpel na županski položaj, omenja kot največjega političnega tekmeca dolgoletnega turškega voditelja. Ta sloves je župan potrdil tudi na lanskih lokalnih volitvah, na katerih se mu je uspelo zadržati na čelu šestnajst milijonske metropole, skupaj z drugimi kandidati CHP pa v več delih države zadati pomemben udarec vladajoči Stranki za pravičnost in razvoj (AKP).
Od takrat je upanje zamenjala vse večja zaskrbljenost nad prihodnostjo turške demokracije. Gönül Tol je prepričana, da je Erdoğan z zaprtjem svojega glavnega tekmeca naredil velik korak k preoblikovanju Turčije v politični sistem po ruskem zgledu, v katerem si voditelj sam izbira svoje nasprotnike in kjer ni prostora za presenečenja.
Uresničitev teh ambicij bo Erdoğanu po njenih besedah olajšalo to, da ga zahodne države trenutno dojemajo kot dragocenega partnerja, bodisi pri omejevanju Rusije bodisi pri zajezitvi begunskih tokov. »Kar se tiče zaščite demokracije, je svet žal v zelo slabem položaju,« je razmišljala raziskovalka. »Zato samodržci, kot je Erdoğan, uživajo v tem trenutku. Izkoriščajo ga za napredovanje svojih avtokratskih načrtov.«
___
Projekt je prejel sredstva iz programa Evropske unije za raziskave in inovacije Horizon Europe (št. pogodbe 101119678). Izražena stališča in mnenja pripadajo avtorju in ne odražajo nujno stališč in mnenj Evropske unije ali Evropske izvajalske agencije za raziskave (REA). Zanje ne moreta biti odgovorna niti Evropska unija niti organ, ki financira akcijo.
Komentarji