Muzej, a tudi most med kulturami

Velike ambicije Humboldtovega foruma v mestnem dvorcu.
Fotografija: Večina sodobnih Berlinčanov je presrečna, da je mesto cesarjev, razsvetljenstva in raziskovanja, a tudi dveh vojn, nacistične diktature in berlinskega zidu, danes svetovljanska prestolnica. FOTO: Wikipedija
Odpri galerijo
Večina sodobnih Berlinčanov je presrečna, da je mesto cesarjev, razsvetljenstva in raziskovanja, a tudi dveh vojn, nacistične diktature in berlinskega zidu, danes svetovljanska prestolnica. FOTO: Wikipedija

Berlin – Zagovornikom ponovne gradnje berlinskega mestnega dvorca so se po združitvi obeh Nemčij mnogi smejali. Zdaj sredi zgodovinskega središča nemške prestolnice nastaja­ replika v času NDR razstreljenega pruskega gradu. Na 250. obletnico rojstva Alexandra von Humboldta bo prihodnjo jesen tam zaživel istoimenski forum, posvečen znamenitemu naravoslovcu in raziskovalcu ter njegovemu bratu jezikoslovcu in šolskemu reformatorju Wilhelmu.

V Berlinu gotovo ne primanjkuje­ muzejev. S prizorišča gradnje novega mestnega dvorca je videti Muzejski otok s Starim in Novim muzejem, Staro narodno galerijo, Pergamonovim muzejem, muzejem Bode in Nemškim zgodovinskim muzejem na njegovem drugem bregu. Grofu Burkhardtu von Plettenbergu, ki v »Humboldtovi škatli« predstavlja obiskovalcem velikopotezni projekt, se to ne zdi naključje, saj zgodovinsko večji del berlinskega središča izhaja iz mestnega dvorca. »Kupola je bila nekoč kapela, ko je postala premajhna, so zgradili katedralo, ko je v grajskih sobanah zmanjkalo prostora za darila knezom in cesarjem, so najprej zgradili muzej, ki se zdaj imenuje Stari muzej, zatem pa še vse druge.«
 

Javno-zasebni projekt


Lučaj nižje, na aveniji Unter den Linden, sta Humboldtova univerza in Berlinska državna opera, je poudaril nekdanji oficir, ki se je po upokojitvi pridružil zanesenjakom za ponovno gradnjo starega dvorca na mestu, na katerem je komunistična Vzhodna Nemčija po razstrelitvi zgradila Palačo republike. A so imeli precej težav že z odstranitvijo »azbestne palače« in še več s prepričevanjem javnosti in politike, da je prav replika starega dvorca najboljša rešitev tudi za današnje potrebe. »Deset let so razpravljali, preden so končno spoznali, da nova moderna zgradba ne bi ustrezala zahtevam!« In tudi potem niso hoteli popolne replike, kakršne delajo na primer v Dresdnu ali Varšavi. »Nemci smo zaradi svoje zgodovine navajeni sklepati kompromise,« se je nasmehnil prostovoljni vodič.

Berlinski grad je bil v začetku 18. stoletja glavni dvorec pruskega kralja Friderika I., v 19. stoletju pa so tam potekali odločilni dogodki marčne revolucije. FOTO: Wikipedija
Berlinski grad je bil v začetku 18. stoletja glavni dvorec pruskega kralja Friderika I., v 19. stoletju pa so tam potekali odločilni dogodki marčne revolucije. FOTO: Wikipedija


Vzhodna stena zgradbe bo po načrtih italijanskega arhitekta Franca Stelle ostala moderna, v javno-zasebnem projektu pa mora zasebno društvo, ki se zavzema za čim bolj avtentično gradnjo, zbrati denar za tri baročna pročelja. Za natančno delo po starem modelu potrebujejo več kot 100 milijonov evrov. Veliko večino tega denarja so zbrali, moderne bodo tudi grajske sobane, čeprav bodo morda katero izmed teh pozneje opremili v kraljevskem in cesarskem slogu. Najpomembnejša funkcija novega starega dvorca bo njegova vsebina – Humboldtov forum kot »dom za kulture iz vsega sveta in hiša mednarodnega razumevanja«. Eno nadstropje bo posvečeno Berlinu in njegovemu mestu v svetu, dve poslanstvu Wilhelma in Alexandra Humboldta, ki sta konec 18. in v prvi polovici 19. stoletja ustvarjala mostove med kulturami Afrike, Azije, Oceanije in ZDA ter gradila univerzitetni sistem, po katerem je zaslovela tedanja država.
 

Svetovljanska prestolnica


V Humboldtov forum bodo preselili s poslanstvom ustanove povezane razstavne predmete iz več berlinskih muzejev, zato kritiki že pišejo, da bo slavil natančno tisto kolonialno zgodovino, ki naj bi jo presegli. Zagovorniki širšega poslanstva Humboldtovega foruma vendarle upajo, da bo prizorišče medkulturnega dialoga in izmenjave mnenj civilne družbe. Kot takšen bi najbolje predstavljal mesto, ki je nastalo tisočletje po Londonu in Parizu, a je potem v sebi zbralo nesorazmerno veliko pozitivne in tragične zgodovine – in z njim Berlinski grad, ki je bil v začetku 18. stoletja glavni dvorec pruskega kralja Friderika I., v 19. stoletju pa so tam potekali odločilni dogodki marčne revolucije 1848 in slavljenje pruskih zmag nad habsburškim cesarstvom in Francijo.

Sredi zgodovinskega središča nemške prestolnice nastaja replika v času NDR razstreljenega pruskega gradu. FOTO: Humboldtov forum
Sredi zgodovinskega središča nemške prestolnice nastaja replika v času NDR razstreljenega pruskega gradu. FOTO: Humboldtov forum


Z balkona mestnega dvorca je cesar Viljem II. razglasil mobilizacijo v prvi svetovni vojni, novembra 1918 je Karl Liebknecht tam napovedal svobodno socialistično republiko. Med drugo svetovno vojno so z berlinskega mestnega dvorca plapolale nacistične zastave, februarja 1945 so ga zbombardirala zavezniška letala, leta 1950 pa je prvi sekretar vzhodnonemške Enotne delavske stranke Walter Ulbricht ukazal njegovo razstrelitev. »Tega ni naredil v Dresdnu, od koder je izviral, ampak prav v Berlinu,« je pripomnil grof vodič in povedal, da so našli le 43 originalnih kosov.

Večina sodobnih Berlinčanov je presrečna, da je mesto cesarjev, razsvetljenstva in raziskovanja, a tudi dveh vojn, nacistične diktature in berlinskega zidu, danes svetovljanska prestolnica. Po njihovem prepričanju tudi berlinski dvorec ne sme biti le muzej, ampak mora postati prostor srečevanja meščanov in obiskovalcev, kulturno središče svetovnega miru, strpnosti namesto ideologije, prostor iskanja globalnih rešitev. Lučaj stran nastaja edinstvena skupna hiša judovske, krščanske in muslimanske vere, v nekdanjem središču hladne vojne nastajajo raziskovalni inštituti, društva in zbornice. Bo Humboldtov forum upravičil visoka pričakovanja?

Preberite še:

Komentarji: