Na podnebnem vrhu potrdili odločitev o vzpostavitvi sklada za izgube in škode
Nobeno vprašanje ne sme ostati nerazrešeno, poiskati moramo tudi načine za vključitev vloge fosilnih goriv, je v nagovoru ob odprtju podnebne konference dejal predsedujoči COP28 Sultan al Džaber. Ob tem so predstavniki držav že prvi dan dogodka potrdili odločitev o vzpostavitvi sklada za izgube in škode, s tem pa poskrbeli za zgodovinski mejnik.
Dogovor o ustanovitvi sklada za kritje izgub in škode, namenjenega finančni pomoči za blaženje obsežnih posledic podnebnih sprememb v najbolj prizadetih državah v razvoju, so sicer države dosegle na lanskem podnebnem vrhu v Šarm el Šejku. Danes pa je padla dokončna odločitev o njegovi vzpostavitvi, potem ko so se države leto dni pogajale o tem, kako bo ta finančni mehanizem v praksi sploh deloval.
Kot je za STA povedala glavna slovenska podnebna pogajalka Tina Kobilšek, trenutno že prihajajo prva vplačila v sklad. Gostitelji konference Združeni Arabski emirati bodo prispevali 100 milijonov ameriških dolarjev, enak znesek bo najranljivejšim državam namenila tudi Nemčija. Evropska unija namerava vplačati v sklad 246 milijonov dolarjev, Slovenija pa namerava po navedbah Kobilšek višino svojega prispevka sporočiti v petek.
Odločitev o dokončni vzpostavitvi omenjenega sklada je poskrbela še za en pomemben zgodovinski mejnik. Po pojasnilih Kobilšek se namreč v vsej zgodovini podnebne konference še ni zgodilo, da bi bila neka odločitev sprejeta že prvi dan.
»Danes smo ustvarili zgodovino,« je vzpostavitev sklada med objemanjem in vzkliki delagatov v dvorani komentiral predsedujoči COP28 al Džaber. Tudi on je izpostavil, da je sprejetje odločitve na prvi dan konference zgodovinski trenutek. »Tudi hitrost, s katero smo to uresničili, je edinstvena in zgodovinska,« je dodal.
V prihodnjih dneh se pričakuje še več obljub glede vplačil v sklad, pri čemer bode v oči dejstvo, da so zneski v luči doseganja kolektivnega finančnega cilja, ki je 100 milijard dolarjev letno za podnebne ukrepe v državah v razvoju in ki naj bi ga države dosegale med letoma 2020-2025, precej nizki.
»Napredek, ki smo ga dosegli pri vzpostavitvi sklada za izgube in škodo, je zelo pomemben za podnebno pravičnost, vendar prazen sklad ne more pomagati našim ljudem,« je opozorila predsednica skupine 46 najmanj razvitih držav Madeleine Diouf Sarr.
COP28, ki je dvakrat večji kot lanskoletna konferenca v Egiptu, velja za največje podnebno srečanje doslej, saj naj bi se ga udeležilo 97.000 ljudi vključno z britanskim kraljem Karlom III. ter približno 180 drugimi voditelji držav in vlad.
ZN in gostitelji poudarjajo, da bodo pogovori najpomembnejši po Parizu leta 2015, zagotovitev podnebnega financiranja za revnejše države pa je med ključnimi točkami dnevnega reda.
Kot je poročala francoska tiskovna agencija AFP, je Bela hiša v sredo potrdila, da bo ameriškega predsednika Joeja Bidna, ki je zaposlen z reševanjem konflikta med Hamasom in Izraelom, na konferenci nadomeščala podpredsednica Kamala Harris, ki se bo pridružila podnebnemu odposlancu ZDA Johnu Kerryju. Po neuradnih informacijah AFP s strani visokega ameriškega uradnika pa naj bi Harris udeležbo na dogodku izkoristila tudi za pogovore o razrešitvi konflikta na Bližnjem vzhodu. Na konferenci bo poleg Bidna manjkal tudi kitajski predsednik Xi Jinping.
Generalni sekretar ZN Antonio Guterres je ob začetku globalnih podnebnih pogajanj voditelje držav pozval, da bi si morali prizadevati za popolno opustitev fosilnih goriv z razumnim časovnim okvirjem. »Škoda bi bilo, če bi ostali pri nejasnem in nezavezujočem terminu postopnega zmanjševanja uporabe fosilnih goriv,« je poudaril v intervjuju za AFP.
Podobnega mnenja je tudi vodja programa ZN za podnebje Simon Stiell. »Če ne bomo signalizirali končnega upada dobe fosilnih goriv, kot jo poznamo, lahko pozdravimo lasten propad,« je ocenil. Papež Frančišek, ki je zaradi bolezni odpovedal svoje potovanje na COP28, pa je v izjavi, objavljeni na omrežju X, udeležence pogajanj pozval, naj zavrnejo »zasebne interese nekaterih držav ali podjetij«.
Iskanje skupnega stališča o prihodnosti fosilnih goriv bo po ocenah poznavalcev težko, saj morajo vse sodelujoče države odločitve sprejemati soglasno. Predsedstvo konference pa si je zadalo cilj, da bi države pristale na potrojitev obnovljivih virov energije in podvojitev letne stopnje izboljšav energetske učinkovitosti do leta 2030.
