Nato potrdil dvotirni pristop do Rusije
V kontekstu drugega tira pa se pripravlja tudi novo srečanje Nata in Rusije na veleposlaniški ravni.
Odpri galerijo
toltenberg (na fotografiji) opozarja na »vzorec nevarnega obnašanja« Moskve v minulih letih, od nezakonite priključitve Krima. FOTO: AFP
Bruselj - Zunanji ministri zveze Nato so se danes v Bruslju strinjali, da je veljaven dvotirni pristop do Rusije, ki vključuje tako močno odvračanje in obrambo kot dialog, je povedal generalni sekretar zavezništva Jens Stoltenberg. V času velikih napetosti je dialog pomembnejši kot kdaj koli, še izpostavlja Stoltenberg.
Stoltenberg opozarja na »vzorec nevarnega obnašanja« Moskve v minulih letih, od nezakonite priključitve Krima in vmešavanja v demokratične procese do podpore brutalnemu režimu v Siriji in zelo verjetne odgovornosti za napad z živčnim strupom v Salisburyju.
Nato se je že odzval z največjo krepitvijo skupne obrambe po koncu hladne vojne, na primer s krepitvijo navzočnosti na vzhodu, a potrebno je nadaljnje prilagajanje hibridnim izzivom, zato so ministri danes preučili možnosti nadaljnjega ukrepanja.
Stoltenberg je po pogovorih poudaril, da je treba še naprej izražati solidarnost in odločenost, krepiti odpornost zavezništva ter razvijati močnejša orodja za spoprijemanje s hibridnimi grožnjami. Kakšnih novih konkretnih ukrepov pa ni navedel.
V kontekstu drugega tira, torej ohranjanja dialoga z rusko stranjo, se pripravlja tudi novo srečanje Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, ki naj bi bilo maja, a datum po Stoltenbergovih besedah še ni določen.
Pompeo že v polnem pogonu
Zunanji ministri so razpravljali tudi o razmerah v Siriji, pri čemer so ponovili odločno obsodbo uporabe kemičnega orožja, ki se očita sirskemu režimu Bašarja al Asada, ter podporo prizadevanjem ZN za trajno politično rešitev konflikta.
Stoltenberg je poročal tudi o napredku pri pripravah nove misije v Iraku. Več sto članov misije naj bi usposabljalo iraške inštruktorje in pomagalo pri vzpostavljanju iraških vojaških šol, tako da naj bi zavezniško strokovno znanje doseglo na tisoče Iračanov.
Ministri so se danes dogovorili o operativnem konceptu misije v Iraku, ki naj bi jo zagnali na julijskem vrhu. Namen je zagotoviti, da bodo iraške varnostne sile sposobne same preprečevati vnovično okrepitev teroristične skupine Islamska država.
V drugem, popoldanskem delu ministri - med njimi novi ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki je na zasedanje pripotoval takoj po imenovanju - zdaj razpravljajo o Afganistanu in politiki odprtih vrat.
Današnje zasedanje bo zadnje v stari stavbi, ki je bila Natov dom v Bruslju minulih 50 let in priča širitvi zavezništva s 15 na 29 članic. Zavezništvo se namreč te dni seli v nov dom. Slovenska misija se bo predvidoma selila 19. maja.
Stoltenberg opozarja na »vzorec nevarnega obnašanja« Moskve v minulih letih, od nezakonite priključitve Krima in vmešavanja v demokratične procese do podpore brutalnemu režimu v Siriji in zelo verjetne odgovornosti za napad z živčnim strupom v Salisburyju.
Nato se je že odzval z največjo krepitvijo skupne obrambe po koncu hladne vojne, na primer s krepitvijo navzočnosti na vzhodu, a potrebno je nadaljnje prilagajanje hibridnim izzivom, zato so ministri danes preučili možnosti nadaljnjega ukrepanja.
Stoltenberg je po pogovorih poudaril, da je treba še naprej izražati solidarnost in odločenost, krepiti odpornost zavezništva ter razvijati močnejša orodja za spoprijemanje s hibridnimi grožnjami. Kakšnih novih konkretnih ukrepov pa ni navedel.
Zasedanje zunanjih ministrov zveze Nato v Bruslju. Foto: AFP
V kontekstu drugega tira, torej ohranjanja dialoga z rusko stranjo, se pripravlja tudi novo srečanje Nata in Rusije na veleposlaniški ravni, ki naj bi bilo maja, a datum po Stoltenbergovih besedah še ni določen.
Pompeo že v polnem pogonu
Zunanji ministri so razpravljali tudi o razmerah v Siriji, pri čemer so ponovili odločno obsodbo uporabe kemičnega orožja, ki se očita sirskemu režimu Bašarja al Asada, ter podporo prizadevanjem ZN za trajno politično rešitev konflikta.
Stoltenberg je poročal tudi o napredku pri pripravah nove misije v Iraku. Več sto članov misije naj bi usposabljalo iraške inštruktorje in pomagalo pri vzpostavljanju iraških vojaških šol, tako da naj bi zavezniško strokovno znanje doseglo na tisoče Iračanov.
Ministri so se danes dogovorili o operativnem konceptu misije v Iraku, ki naj bi jo zagnali na julijskem vrhu. Namen je zagotoviti, da bodo iraške varnostne sile sposobne same preprečevati vnovično okrepitev teroristične skupine Islamska država.
V drugem, popoldanskem delu ministri - med njimi novi ameriški državni sekretar Mike Pompeo, ki je na zasedanje pripotoval takoj po imenovanju - zdaj razpravljajo o Afganistanu in politiki odprtih vrat.
Današnje zasedanje bo zadnje v stari stavbi, ki je bila Natov dom v Bruslju minulih 50 let in priča širitvi zavezništva s 15 na 29 članic. Zavezništvo se namreč te dni seli v nov dom. Slovenska misija se bo predvidoma selila 19. maja.
