Nemški socialdemokrati za gospodarsko pomoč Turčiji
Ameriški udarec Ankari zaradi zadrževanja pastorja.
Odpri galerijo
Turški predsednik Erdoğan s soprogo na nedavnem šestem kongresu vladajoče Stranke za pravičnost in razvoj FOTO: Reuters
Berlin – Po resnih gospodarskih ukrepih Bele hiše proti Turčiji zaradi aretacije ameriškega pastorja nemški socialdemokrati razmišljajo o pomoči tej državi. Pri tem ima tudi Nemčija zaradi svojih državljanov v turških zaporih in drugega grenke izkušnje z vse bolj nepreračunljivim predsednikom Recepom Tayyipom Erdoğanom.
Ta teden je Nemčijo dosegla vesela vest, da lahko novinarka Meşale Tolu, ki je morala zaradi obtožb o članstvu v teroristični organizaciji sedem mesecev sedeti v istanbulskem zaporu, zapusti Turčijo. Proces proti njej se bo oktobra nadaljeval, a bi najbrž le težko pričakovali, da se ga bo 33-letna hči turškega »gastarbajterja«, ki je morala ob aretaciji neznanim sosedom prepustiti dveletnega otroka, prostovoljno udeležila. Podobno ali še dlje od nje sta v turških zaporih čepela dopisnik časopisa Die Welt Deniz Yücel in borec za človekove pravice Peter Steudtner.
Zaradi političnih obtožb je v turških zaporih še več nemških državljanov. Lahko zdaj tudi ti upajo na izpustitev ali vsaj hitrejšo sodno obravnavo? Turški predsednik si je zaradi ameriškega evangeličanskega pastorja Andrewa Brunsona v turškem hišnem zaporu ustvaril še veliko bolj ogorčenega nasprotnika, predsednika ZDA Donalda Trumpa. Erdoğan je lani predlagal Brunsonovo zamenjavo za v Pensilvaniji delujočega imama Fethullaha Gülena, ki ga vladajoča Ankara obtožuje odgovornosti za poskus državnega udara julija 2016, Trump pa dokazuje, da ne namerava prenašati že skoraj dveletnega pastorjevega zadrževanja zaradi obtožb vohunjenja in terorizma. Z drastičnim povečanjem carin na turška jeklo in aluminij je povzročil strmoglavljenje menjalne vrednosti turške lire, Belo hišo pa moti tudi Erdoğanovo sklepanje orožarskih poslov z Rusijo kljub članstvu v severnoatlantski vojaški zvezi.
Nemški socialdemokrati pa kljub vsemu verjamejo, da mora vsaj njihova država ob morebitni zaostritvi gospodarskega položaja pomagati Turčiji ne glede na lastne spore z njenim predsednikom. Predsednica SPD Andrea Nahles meni, da Nemčiji ne bi smelo biti vseeno za partnerico v Natu, čeprav mora Berlin Ankari postavljati tudi kritična vprašanja. Prejšnji zunanji minister Sigmar Gabriel celo svari pred jedrsko bombo politično osamljene Turčije, po njegovem mnenju bi morali v lastnem interesu narediti vse, da bosporska država ostane povezana z Zahodom.
Že njegov socialdemokratski naslednik na položaju nemškega zunanjega ministra Heiko Maas Ankari najprej priporoča izpustitev vseh nemških političnih zapornikov, še ostrejši so številni drugi nemški politiki. Za zunanjepolitičnega strokovnjaka FDP Alexandra Grafa Lambsdorffa je kriza, ki si jo je sama nakopala Turčija, veliko prevelika za Nemčijo, vlada v Berlinu bi morala Ankaro prepričati k sprejemu pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Zelena prvakinja Katrin Göring-Eckardt od Turčije najprej zahteva spremembe sedanje avtoritarne in vse bolj nepreračunljive usmeritve, saj po njenem Erdoğan z zapiranjem političnih nasprotnikov in novinarjev sam preprečuje vrnitev zaupanja v gospodarstvo. Turškega predsednika za sedanji položaj krivijo tudi vidni krščanski demokrati.
V Turčiji pa je tudi več milijonov beguncev iz Sirije, zaradi katerih je ruski predsednik Vladimir Putin, zaveznik sirskega predsednika in vse večji prijatelj turškega, konec tedna v Nemčiji svaril pred novimi begunskimi bremeni za Evropo, če ta ne bo pomagala pri sirski obnovi. Kremeljski predstavnik za tisk Dimitrij Peskov govori celo o novem rusko-nemško-turško-francoskem formatu za stabilizacijo Sirije, ki naj bi najprej deloval na ravni strokovnjakov.
Ta teden je Nemčijo dosegla vesela vest, da lahko novinarka Meşale Tolu, ki je morala zaradi obtožb o članstvu v teroristični organizaciji sedem mesecev sedeti v istanbulskem zaporu, zapusti Turčijo. Proces proti njej se bo oktobra nadaljeval, a bi najbrž le težko pričakovali, da se ga bo 33-letna hči turškega »gastarbajterja«, ki je morala ob aretaciji neznanim sosedom prepustiti dveletnega otroka, prostovoljno udeležila. Podobno ali še dlje od nje sta v turških zaporih čepela dopisnik časopisa Die Welt Deniz Yücel in borec za človekove pravice Peter Steudtner.
Sklepanje orožarskih poslov z Rusijo
Zaradi političnih obtožb je v turških zaporih še več nemških državljanov. Lahko zdaj tudi ti upajo na izpustitev ali vsaj hitrejšo sodno obravnavo? Turški predsednik si je zaradi ameriškega evangeličanskega pastorja Andrewa Brunsona v turškem hišnem zaporu ustvaril še veliko bolj ogorčenega nasprotnika, predsednika ZDA Donalda Trumpa. Erdoğan je lani predlagal Brunsonovo zamenjavo za v Pensilvaniji delujočega imama Fethullaha Gülena, ki ga vladajoča Ankara obtožuje odgovornosti za poskus državnega udara julija 2016, Trump pa dokazuje, da ne namerava prenašati že skoraj dveletnega pastorjevega zadrževanja zaradi obtožb vohunjenja in terorizma. Z drastičnim povečanjem carin na turška jeklo in aluminij je povzročil strmoglavljenje menjalne vrednosti turške lire, Belo hišo pa moti tudi Erdoğanovo sklepanje orožarskih poslov z Rusijo kljub članstvu v severnoatlantski vojaški zvezi.
Pomoč Turčiji
Nemški socialdemokrati pa kljub vsemu verjamejo, da mora vsaj njihova država ob morebitni zaostritvi gospodarskega položaja pomagati Turčiji ne glede na lastne spore z njenim predsednikom. Predsednica SPD Andrea Nahles meni, da Nemčiji ne bi smelo biti vseeno za partnerico v Natu, čeprav mora Berlin Ankari postavljati tudi kritična vprašanja. Prejšnji zunanji minister Sigmar Gabriel celo svari pred jedrsko bombo politično osamljene Turčije, po njegovem mnenju bi morali v lastnem interesu narediti vse, da bosporska država ostane povezana z Zahodom.
Že njegov socialdemokratski naslednik na položaju nemškega zunanjega ministra Heiko Maas Ankari najprej priporoča izpustitev vseh nemških političnih zapornikov, še ostrejši so številni drugi nemški politiki. Za zunanjepolitičnega strokovnjaka FDP Alexandra Grafa Lambsdorffa je kriza, ki si jo je sama nakopala Turčija, veliko prevelika za Nemčijo, vlada v Berlinu bi morala Ankaro prepričati k sprejemu pomoči Mednarodnega denarnega sklada. Zelena prvakinja Katrin Göring-Eckardt od Turčije najprej zahteva spremembe sedanje avtoritarne in vse bolj nepreračunljive usmeritve, saj po njenem Erdoğan z zapiranjem političnih nasprotnikov in novinarjev sam preprečuje vrnitev zaupanja v gospodarstvo. Turškega predsednika za sedanji položaj krivijo tudi vidni krščanski demokrati.
Novi format za stabilizacijo Sirije
V Turčiji pa je tudi več milijonov beguncev iz Sirije, zaradi katerih je ruski predsednik Vladimir Putin, zaveznik sirskega predsednika in vse večji prijatelj turškega, konec tedna v Nemčiji svaril pred novimi begunskimi bremeni za Evropo, če ta ne bo pomagala pri sirski obnovi. Kremeljski predstavnik za tisk Dimitrij Peskov govori celo o novem rusko-nemško-turško-francoskem formatu za stabilizacijo Sirije, ki naj bi najprej deloval na ravni strokovnjakov.
