Nepojasnjene smrti imajo jasen vzrok
Šele primerjava zgodovinskih podatkov bo pokazala dejanske razsežnosti epidemije v Italiji.
Odpri galerijo
Koronavirus v Italiji
Iz podatkov, ki prihajajo iz Italije, za zdaj ni mogoče določiti stopnje umrljivosti za novim koronavirusom. Zdravstveni delavci namreč odkrijejo le del okuženih, tisti, ki umrejo zaradi okužbe, pa velikokrat niso navedeni med žrtvami virusa.
O razkoraku med uradno statistiko in razmerami na terenu pričajo opozorila iz Bergama in okoliških krajev v Lombardiji, najhuje prizadeti italijanski deželi. Drugi teden marca, denimo, je po navedbah bergamskega župana Giorgia Gorija, enega od prvih, ki je javno izpostavil anomalije v podatkih, na širšem območju umrlo 400 ljudi, kar je štirikrat toliko kot v enakem obdobju lani. Gorija je zmotilo to, da so samo četrtino teh smrti pripisali covidu-19.
Na podobno anomalijo sta v analizi, objavljeni v milanskem časniku Corriere della Sera, opozorila Claudio Cancelli, župan kraja Nembro, in Luca Foresti, direktor bolnišnice Centro Medico Santagostino v Brescii. V Nembru, kraju z okoli 11.000 prebivalci, oddaljenem približno 10 kilometrov severovzhodno od Bergama, je letos umrlo 158 ljudi oziroma štirikrat toliko, kolikor po izračunih Cancellija in Forestija znaša večletno povprečje smrti v prvih treh mesecih leta. Novi koronavirus so kot vzrok smrti navedli samo pri 31 osebah.
S to metodologijo sta preverila tudi številke v Pesaru in Bergamu ter odkrila še večji, šestkratni oziroma desetkratni razkorak med številom nepojasnjenih smrti in številom ljudi, ki so umrli zaradi okužbe z virusom.
Avtorja analize sta tako kot drugi strokovnjaki razkorak pripisala predvsem starejšim žrtvam, ki so umrle zunaj prenatrpanih lombardijskih bolnišnic, bodisi doma bodisi v domovih za ostarele, in jih zato niso testirali na prisotnost virusa. Italija na dan izvede okoli 16.000 testov, kar je še vedno premalo, da bi si lahko ustvarili jasno predstavo o obsežnosti epidemije. Realne številke so, kot je prejšnji teden za Delo potrdil italijanski epidemiolog Carlo La Vecchia, v vsakem primeru bistveno višje od uradnih.
Dejansko število smrti in tudi število okuženih (ter asimptomatičnih) ljudi bo po besedah strokovnjakov lažje določiti šele, ko bo opravljena primerjava števila umrlih v Italiji od izbruha virusa z večletnim povprečjem. Cancelli in Foresti sta pozvala, naj prizadete skupnosti podatke čim prej primerjajo in s tem vsaj nekoliko olajšajo boj z naravnim sovražnikom, ki bo verjetno daljši in težavnejši, kot si je predstavljala večina Italijanov.
Kdaj bo Italija dosegla vrhunec epidemije, še ni jasno, četudi krivulja okužb po besedah pristojnih kaže znake počasne stabilizacije. Kljub precejšnjim razlikam med posameznimi provincami, ki so na različnih stopnjah epidemije, je bil na ravni države vse do danes opazen trend upadanja novih primerov okužbe. »Smo v občutljivem trenutku, ko moramo biti pozorni, sicer bomo tvegali nov porast [okuženih],« je v odzivu na številke poudaril namestnik italijanske civilne zaščite Agostino Miozzo ter pozval k ohranitvi dosedanjih ostrih ukrepov za preprečitev širjenja virusa.
O razkoraku med uradno statistiko in razmerami na terenu pričajo opozorila iz Bergama in okoliških krajev v Lombardiji, najhuje prizadeti italijanski deželi. Drugi teden marca, denimo, je po navedbah bergamskega župana Giorgia Gorija, enega od prvih, ki je javno izpostavil anomalije v podatkih, na širšem območju umrlo 400 ljudi, kar je štirikrat toliko kot v enakem obdobju lani. Gorija je zmotilo to, da so samo četrtino teh smrti pripisali covidu-19.
Na podobno anomalijo sta v analizi, objavljeni v milanskem časniku Corriere della Sera, opozorila Claudio Cancelli, župan kraja Nembro, in Luca Foresti, direktor bolnišnice Centro Medico Santagostino v Brescii. V Nembru, kraju z okoli 11.000 prebivalci, oddaljenem približno 10 kilometrov severovzhodno od Bergama, je letos umrlo 158 ljudi oziroma štirikrat toliko, kolikor po izračunih Cancellija in Forestija znaša večletno povprečje smrti v prvih treh mesecih leta. Novi koronavirus so kot vzrok smrti navedli samo pri 31 osebah.
delo
S to metodologijo sta preverila tudi številke v Pesaru in Bergamu ter odkrila še večji, šestkratni oziroma desetkratni razkorak med številom nepojasnjenih smrti in številom ljudi, ki so umrli zaradi okužbe z virusom.
Znaki stabilizacije
Avtorja analize sta tako kot drugi strokovnjaki razkorak pripisala predvsem starejšim žrtvam, ki so umrle zunaj prenatrpanih lombardijskih bolnišnic, bodisi doma bodisi v domovih za ostarele, in jih zato niso testirali na prisotnost virusa. Italija na dan izvede okoli 16.000 testov, kar je še vedno premalo, da bi si lahko ustvarili jasno predstavo o obsežnosti epidemije. Realne številke so, kot je prejšnji teden za Delo potrdil italijanski epidemiolog Carlo La Vecchia, v vsakem primeru bistveno višje od uradnih.
Dejansko število smrti in tudi število okuženih (ter asimptomatičnih) ljudi bo po besedah strokovnjakov lažje določiti šele, ko bo opravljena primerjava števila umrlih v Italiji od izbruha virusa z večletnim povprečjem. Cancelli in Foresti sta pozvala, naj prizadete skupnosti podatke čim prej primerjajo in s tem vsaj nekoliko olajšajo boj z naravnim sovražnikom, ki bo verjetno daljši in težavnejši, kot si je predstavljala večina Italijanov.
Krste s posmrtnimi ostanki umrlih v kraju Ponte San Pietro v Lombardiji začasno hranijo v starem skladišču. Foto: Piero Cruciatti/Afp
Kdaj bo Italija dosegla vrhunec epidemije, še ni jasno, četudi krivulja okužb po besedah pristojnih kaže znake počasne stabilizacije. Kljub precejšnjim razlikam med posameznimi provincami, ki so na različnih stopnjah epidemije, je bil na ravni države vse do danes opazen trend upadanja novih primerov okužbe. »Smo v občutljivem trenutku, ko moramo biti pozorni, sicer bomo tvegali nov porast [okuženih],« je v odzivu na številke poudaril namestnik italijanske civilne zaščite Agostino Miozzo ter pozval k ohranitvi dosedanjih ostrih ukrepov za preprečitev širjenja virusa.
