Nevarnost trgovinske vojne

Bruselj – Po odločitvi Washingtona, da bo EU do 1. maja izvzeta iz novih carin na jeklo­ in aluminij, je sprva vladalo­ ­navidezno zatišje, a s približevanjem izteka roka je v evropski politiki spet več nemira. Ni jasno, kaj se bo zgodilo z ­izvzetjem in ali se bo položaj spet zaostril.

Že po prvih Trumpovih protekcionističnih napovedih je Unija po logiki »mi ne rušimo mostov, marveč jih gradimo« okrepila prizadevanja za sklenitev sporazuma z drugimi deli sveta. Po sprejetju Cete s Kanado je bilo največ energije vložene v sporazume z Japonsko, latinskoameriškimi državami in Singapurjem. Tako se EU predstavlja kot simbol prizadevanj za svobodno, pošteno in na pravilih temelječo trgovino. Evropska komisija je svetu (predstavništvu držav članic) včeraj predložila sporazum o gospodarskem partnerstvu z Japonsko in trgovinski sporazum s Singapurjem.

Za prelomnega velja sporazum z Japonsko, ki bo po načrtih podpisan julija. Ratificiran bi lahko bil do konca leta in prihodnje leto bi že veljal. Po analizah evropske komisije sta EU in Japonska naravni trgovinski partnerici. Sta približno enako bogati, razviti gospodarstvi in zreli demokraciji. Unija je največji trgovinski blok na svetu, Japonska eno največjih gospodarstev. Obe strani skupaj ustvarita približno tretjino svetovnega BDP. Unija je leta 2016 izvozila na Japonsko za 87,5 milijarde evrov blaga in storitev. Uvoz je znašal 82,9 milijarde.



Sporazum z Japonsko je za EU največje dvostransko partnerstvo doslej. Na Japonskem bo po njegovem polnem izvajanju odprav­ljenih 97 odstotkov carin. Drugi največji kmetijski izvoz na Japonsko je vino, kupijo ga za milijardo evrov na leto. Carine so doslej bile 16-odstotne in bodo črtane že na začetku. Odpravljene bodo ovire za industrijske izdelke. Pri motornih vozilih naj bi se uskladili z istimi mednarodnimi standardi. Tako, denimo, ob izvozu avtomobilov na Japonsko vozil ne bo treba ponovno preizkusiti in certificirati.

Zaščita naložb

Evropska podjetja bodo pod enakimi pogoji kot domača sodelovala­ pri ponudbah za javna naročila v 48 japonskih mestih. Lažji bo dostop do izvajanja storitev na poštnem, telekomunikacijskem in finančnem­ področju. Ločeno potekajo pogajanja o zaščiti naložb in mehanizmu reševanja sporov o tem. To je v zadnjih letih na evropski strani eno od politično najkočljivejših vprašanj. Predsednik evropske komisije Jean-­Claude Juncker razume sporazuma z Japonsko in Singapurjem kot jasno znamenje, »da smo skupaj proti protekcionizmu in branimo ­multilateralizem«.

Glede uspeha pogovorov z ZDA o aluminiju in jeklu evropska komisarka za trgovino Cecilia Malmström še nima jamstev, da bo izvzetje trajno. Toda Švedinja je samozavestno napovedala, da Unija ni pripravljena popustiti ali ponuditi česa v zameno. Zahteva polno in brezpogojno izvzetje. »V nobenem primeru se ne bomo pogajali pod pritiskom, pod grožnjami,« je povedala. Onkraj tega je pripravljena na pogovore o stvareh v svetovni trgovini, s katerimi so v Washingtonu nezadovoljni.

Obe strani se strinjata, da so zmogljivosti za proizvodnjo jekla na Kitajskem prevelike. Bruselj je prepričan, da takšne carine, kakršne si zamišlja Trump, niso skladne s pravili WTO. Četudi Washington utemeljuje ukrepe z varnostnimi razlogi, naj bi ti imeli naravo zaščite pred tekmeci, ki je dovoljena samo v primeru velike grožnje domači industriji s hitro rastjo uvoza nekega izdelka. Evropska komisija je pred WTO sprožila postopek, s katerim je zahtevala posvetovanja z ZDA o zaščitnih ukrepih. Manevrski prostor za evropske proti­ukrepe ostaja odprt.