Ljubljana – Kako je z izdajo potovalnih dokumentov za novorojenega otroka, če me porod preseneti in bi rodila v Ukrajini ter bi se nato z dojenčkom vračala v Slovenijo? To je le eno od vprašanj, ki so jih v zadnjih tednih prejeli na slovenskem veleposlaništvu v Kijevu, ko podvomijo, da je to precej manj nedolžno, kot se najbrž zdi laiku.

Na diplomatskem predstavništvu naše države v Ukrajini se namreč vsaj nekajkrat na leto srečujejo s podobnimi vprašanji in včasih tudi s prošnjami staršev za izdajo dokumentov za novorojenčke. Da so otroci tam prijokali na svet, je dejstvo, obstaja pa dvom glede tega, kdo jih je rodil. V Ukrajini je namreč nadomestno materinstvo dovoljeno in očitno se za to, da bi tako postali starši, odločajo tudi nekateri slovenski pari.

Prav zaradi takih primerov, predvsem pa za preprečitev zlorab oziroma trgovine z ljudmi, je v predlogu sprememb zakona o matičnem registru, ki ga je prejšnji teden potrdila vlada, po mnenju pristojnih ustrezneje urejen tudi naknadni vpis rojstev iz tujine. V primeru dvoma o verodostojnosti predložene tuje listine za vpis rojstva bi se po novem namreč dopuščalo dokazovanje starševstva na podlagi analize DNK, ki jo opravi natančno določena ustanova, pristojna za to, in sicer Inštitut za sodno medicino ljubljanske medicinske fakultete.

Zgodbe za alarm

Nadomestno materinstvo je v Sloveniji tabu tema. Da se država do tega zakonsko ni opredelila, ne spremeni dejstva, da se pari odločajo, da bi na tak način postali starši in da se uradniki s temi primeri srečujejo. Najpogosteje na to opozarjajo s slovenskega veleposlaništva v Ukrajini, zgolj sprememba zakona o matičnem registru pa ne bo dovolj za ureditev področja.

»Na naš center se je obrnilo več parov, državljanov Slovenije, ki trpijo za neplodnostjo in so pripravljeni na postopek oploditve z biomedicinsko pomočjo, ki vključuje nadomestno materinstvo. Kakšna je po tem ureditev za odhod otroka na slovensko ozemlje?« To vprašanje je ena od zasebnih klinik v Kijevu po elektronski pošti poslala na naše veleposlaništvo v Ukrajini in neposredno vprašala o stališču do nadomestnega materinstva pri nas – tam je namreč dovoljeno. Tudi slovenski par, ki živi in dela v Nemčiji, se je odkrito zanimal o tej možnosti. Precej pogosteje pa se spopadajo s prikritimi primeri, ko poskušajo pari pridobiti dokumente za otroka z zgodbicami, ob katerih zvonijo vsi alarmi.

Neznano ime in naslov

Tako sta se, denimo, spomladi leta 2017, o čemer je prvi poročal časnik Večer, na veleposlaništvu v Kijevu zglasila zakonca, ki sta želela pridobiti potni list za vrnitev v Slovenijo za hčer, ki naj bi jo ženska tam predčasno rodila. Izpolnila sta vlogo za vpis rojstva in evidentiranje državljanstva otroka, rojenega v tujini v matični register, pri tem pa priložila v Ukrajini izdan in apostiliran rojstni list s prevodom. Vse v najlepšem redu in tako, kot je treba, bi gotovo pomislil nepoznavalec problematike.

Na veleposlaništvu pa so glede na okoliščine podvomili o verodostojnosti navedb iz rojstnega lista. Zakonca so zato večkrat zaprosili za dodatno dokumentacijo – potrdilo porodnišnice o rojstvu ali potrdilo o odpustu iz porodnišnice. Pisno sta odgovorila, da teh dokumentov nimata in da se ne spomnita niti imena niti naslova porodnišnice.

Priložila pa sta nedatirano potrdilo nekega zasebnega diagnostičnega centra o tem, da moški ni izključen kot biološki oče otroka, za zastopanje pa sta pooblastila znanega slovenskega odvetnika.

Menda so kakršnekoli podatke o nosečnosti oziroma prijavi porodniškega dopusta poskusili dobiti tudi na pristojnem centru za socialno delo in v podjetju, v katerem je bila ženska zaposlena, a na nobenem od naslovov nihče ni vedel nič, kar bi potrjevalo njuno zgodbo.

Nepojasnjeno do vpisa

Veleposlaništvo je o pomislekih obvestilo ministrstva za zunanje zadeve, za notranje zadeve ter za delo, družino in socialne zadeve ter tudi upravno enoto, ki pa jih je seznanila, da je opravila naknadni vpis rojstva, državljanstva in stalnega bivališča. Ministrstvo za zunanje zadeve je odvetniku para predstavilo svoje pomisleke ter predlagalo, naj jih kot zastopnik interesov seznani z dokumentacijo, ki jo je upravna enota uporabila kot podlago za vpis, kar pa je zavrnil, prav tako nista bila na sodelovanje pripravljena domnevna roditelja. Zaradi zaščite pravic mladoletnice in potencialne možnosti, da so slovenski organi ravnali v nasprotju z zakonodajo in vsebino mednarodnih pravnih aktov, ki preprečujejo trgovino z ljudmi in nadomestno materinstvo, se je ministrstvo za zunanje zadeve obrnilo tudi na okrožno državno tožilstvo in jih pozvalo, naj ukrepajo skladno s svojimi pristojnostmi.

Veleposlaništvu v tem primeru ni preostalo drugega, kot da izda potni list, kot smo neuradno izvedeli, so pa tudi pri drugih prošnjah, v primeru katerih so podvomili o starševstvu otroka, ravnali podobno. Ne glede na to, kakšno stališče bi imel posameznik do tovrstnega »načina zdravljenja neplodnosti«, kot so se izrazili na kliniki, se seveda najprej postavlja vprašanje, kaj bi se zgodilo z otrokom. Scenarija, da bi končal v kaki ustanovi, bržčas nihče ne želi imeti na vesti.
Ukrajina ni edina država, kjer je mogoče z nadomestno materjo dobiti otroka, se pa s podobnimi poizvedbami na drugih veleposlaništvih do zdaj po naših podatkih še niso srečevali.

FOTO: Tomi Lombar/Delo

Pri tem poznavalci področja poudarjajo, da je pri legalnih posvojitvah, ki potekajo prek uradnih institucij in po ustaljenih pravilih, vsa dokumentacija pravno urejena. Svarijo pa pred tem, da so v tovrstnih »poslih«, ko ženska zanosi in rodi otroka za točno določen par, pogosto v ozadju kriminalne združbe, ki poberejo velik delež nemalih zneskov. O kakšnih številkah je govor, je mogoče slišati le ugibanja, prav tako kot se ugiba o pravicah in ranljivosti žensk, za katere se niti ne ve, ali so privolile v »posojanje maternice« ali so v to, posredno ali neposredno, prisiljene.

Le korak v pravo smer

Da se država vendarle zaveda problema, kaže predlog spremembe zakona o matičnem registru, ki ga je vlada potrdila prejšnji četrtek. V obrazložitvi so napisali, da urejajo »primere vpisov rojstev iz tujine, predvsem iz držav, ki dopuščajo nadomestno materinstvo, na primer Ukrajina, zaradi neurejenih razmer na tem področju pa lahko nastanejo zlorabe na različnih ravneh postopka (pravnem, zdravstvenem, finančnem, moralno-etičnem in podobno)«.

»Praksa izkazuje, da tudi slovenski pari vse pogosteje uporabljajo postopke nadomestnega materinstva v tujini, ob vpisu v matični register pa predložijo dokazilo tuje ustanove, da so biološki starši otroka, zaradi česar predlog zakona pristojnemu organu v primeru dvoma omogoča, da poleg izpiska zahteva tudi potrdilo o rojstvu oziroma opravljeno analizo DNK za dokazovanje starševstva, s ciljem preprečitve zlorab na tem področju oziroma trgovine z ljudmi,« so utemeljili predlog. Za opravljanje analiz DNK so določili inštitut za sodno medicino medicinske fakultete v Ljubljani – dokumenti kakih zasebnih laboratorijev brez referenc ne bodo dovolj.

Na konzularni službi zunanjega ministrstva, kjer se najpogosteje srečujejo s temi primeri, predlog podpirajo. »To je pozitiven premik, vendar ne sme ostati edini. Slediti morajo še drugi koraki, tudi opredelitev nadomestnega materinstva v družinskem zakoniku. Poskrbeti je treba, da bodo nezakoniti primeri preiskani in da bodo tisti, ki s tem služijo, prikrajšani najmanj za denar,« je komentiral vodja konzularne službe Andrej Šter.

Občutljive in kompleksne zadeve

Na vprašanje, ali nameravajo kakorkoli zakonsko urediti problematiko nadomestnega materinstva, so nam na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve odgovorili, da gre za zapleteno vprašanje, ki zadeva pristojnost več resorjev: ministrstev za zdravje (nadomestnega materinstva slovenska pravna ureditev namreč ne določa kot vrste oploditve z biomedicinsko pomočjo), za zunanje zadeve (postopki izdaje potnega lista za otroka), za notranje zadeve (vprašanje vpisa rojstva v matični register) ter za pravosodje (vprašanja priznanja veljavnosti v tujini izdane listine).

Ministrstvo za delo in družino pojasnjuje, da sistemsko pokrivajo vprašanja družinskih razmerij po tem, ko so ta že pravno vzpostavljena: »Ta pogoj pri vprašanjih nadomestnega materinstva (še) ni izpolnjen. Smo pa seznanjeni z navedenimi vsebinami, na to temo je bilo že nekaj medresorskih srečanj, da se v nacionalno zakonodajo vključi določene varovalke za ustrezno preverbo izvora otroka. Gre namreč za zelo občutljive in kompleksne zadeve. Reševanje tovrstnih situacij, ki so lahko tudi etično in pravno sporne, zahteva poglobljen razmislek.«

Dober dan!

Otrokova mati je ženska, ki ga je rodila

Sorodni članki

Sveže dnevne novice takoj, ko se zgodijo

Več iz teme

Komentarji

Novice

Gospodarstvo

Delov poslovni center

Šport

Kultura

Mnenja

Magazin

Nedelo