Dva komisarska kandidata odpisana že pred zaslišanji
Ursula von der Leyen zaprosila Budimpešto in Bukarešto za nova kandidata za komisarski položaj.
Odpri galerijo
Bo Ursula von der Leyen zahtevala od Budimpešte in Bukarešte, naj predlagata nova kandidata? FOTO: François Lenoir/Reuters
Bruselj – Madžarski komisarski Lászlo Trócsányi in romunsko kandidatko Rovana Plumb ne bosta sedela v prihodnji ekipi Ursule von der Leyen.
Odbor evropskega parlamenta za pravne zadeve (Juri) je dopoldne sklenil, da oba kandidata nista primerna za opravljanje komisarske funkcije. Že prejšnji teden so pri obeh ugotovili konflikt interesov. Očitki Madžaru so med drugim povezani z dejavnostjo podjetja, ki ga je soustanovil, pri Romunki pa z domnevno vpletenostjo v korupcijo in posojilo.
Lenarčič na bruseljsko parlamentarno rešeto 2. oktobra
Kaj nam govori Ursula von der L.
Komu vse bo evropski parlament pokazal vrata?
Trócsányi je odločitev odbora označil za očitno krivico, pomanjkljivo transparentno odločitev, kršitev pravil. V njegovih očeh je »zbirka laži, napačnih bližnjic in tendenciozna mešanica«. Zaradi vsebine obtožb bo pravico iskal na sodišču.
Ursula von der Leyen je zaprosila Madžarsko in Romunijo za nova kandidata za komisarski položaj. Madžarska vlada menda pošilja v ogenj veleposlanika pri EU Oliverja Varhelyija.
Ursula von der Leyen se lahko odloči za rošade med resorji. Ena od dilem je, ali bi Madžarska glede na politiko in odločitve vlade v Budimpešti sploh lahko dobila resor za sosedstvo in širitev. Že nekaj tednov se po bruseljskih kuloarjih širijo govorice, da bi Janez Lenarčič v primeru rošade lahko bil v ožjem krogu kandidatov za širitvenega komisarja.
Takšnih ugibanj nihče noče potrditi. Rošade so še posebej kočljive, saj se morajo države odpovedati svojemu resorju ali položaju. Težko bi, denimo, prepričali Estonijo, naj resor za energijo, ki ga je dobila Kadri Simson, zamenja za manj privlačno širitev.
Glasnica evropske komisije Mina Andreeva je pojasnila, da pričakujejo pismo predsednika evropskega parlamenta. Na tej podlagi naj bi von der Leynova premislila o naslednjih korakih. Zapleti naj ne bi nujno pomenili, da nova evropska komisija ne bi mogla začeti mandata skladno z načrti, 1. novembra.
Odbor evropskega parlamenta za pravne zadeve (Juri) je dopoldne sklenil, da oba kandidata nista primerna za opravljanje komisarske funkcije. Že prejšnji teden so pri obeh ugotovili konflikt interesov. Očitki Madžaru so med drugim povezani z dejavnostjo podjetja, ki ga je soustanovil, pri Romunki pa z domnevno vpletenostjo v korupcijo in posojilo.
Lenarčič na bruseljsko parlamentarno rešeto 2. oktobra
Kaj nam govori Ursula von der L.
Komu vse bo evropski parlament pokazal vrata?
Že nekaj tednov se po bruseljskih kuloarjih širijo govorice, da bi Janez Lenarčič v primeru rošade lahko bil v ožjem krogu kandidatov za širitvenega komisarja. FOTO: Peter Žerjavič
Trócsányi: Zbirka laži
Trócsányi je odločitev odbora označil za očitno krivico, pomanjkljivo transparentno odločitev, kršitev pravil. V njegovih očeh je »zbirka laži, napačnih bližnjic in tendenciozna mešanica«. Zaradi vsebine obtožb bo pravico iskal na sodišču.
Ursula von der Leyen je zaprosila Madžarsko in Romunijo za nova kandidata za komisarski položaj. Madžarska vlada menda pošilja v ogenj veleposlanika pri EU Oliverja Varhelyija.
Sledijo rošade?
Ursula von der Leyen se lahko odloči za rošade med resorji. Ena od dilem je, ali bi Madžarska glede na politiko in odločitve vlade v Budimpešti sploh lahko dobila resor za sosedstvo in širitev. Že nekaj tednov se po bruseljskih kuloarjih širijo govorice, da bi Janez Lenarčič v primeru rošade lahko bil v ožjem krogu kandidatov za širitvenega komisarja.
Takšnih ugibanj nihče noče potrditi. Rošade so še posebej kočljive, saj se morajo države odpovedati svojemu resorju ali položaju. Težko bi, denimo, prepričali Estonijo, naj resor za energijo, ki ga je dobila Kadri Simson, zamenja za manj privlačno širitev.
Glasnica evropske komisije Mina Andreeva je pojasnila, da pričakujejo pismo predsednika evropskega parlamenta. Na tej podlagi naj bi von der Leynova premislila o naslednjih korakih. Zapleti naj ne bi nujno pomenili, da nova evropska komisija ne bi mogla začeti mandata skladno z načrti, 1. novembra.
