Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Šest premierov, med njimi Janša, zahteva vrh EU o porazdelitvi cepiv

Poteza sledi kritiki avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki je določene države EU obtožil sklepanja tajnih ločenih pogodb o dobavi cepiv.
Sebastian Kurz je določene države EU kritiziral, da sklepajo ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med vsemi članicami. FOTO: Roland Schlager/AFP
Sebastian Kurz je določene države EU kritiziral, da sklepajo ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med vsemi članicami. FOTO: Roland Schlager/AFP
STA
13. 3. 2021 | 13:30
13. 3. 2021 | 19:13
5:02
Potem ko je avstrijski kancler Sebastian Kurz včeraj ostro kritiziral porazdeljevanje cepiv proti okužbi z novim koronavirusom med državami članicami EU, je pet premierov članic EU – poleg Kurza še Janez Janša in premieri Češke, Latvije ter Bolgarije – na institucije EU naslovilo pismo, v katerem zahtevajo čimprejšnji sklic vrha EU na to temo. Kasneje je svoj podpis prispeval še premier Hrvaške. 

Pismo s petkovim datumom je naslovljeno na predsednika Evropskega sveta Charlesa Michela in predsednico Evropske komisije Ursulo von der Leyen, objavljeno pa je bilo danes in ga navajajo številni tuji mediji. V Janševem kabinetu so na vprašanje STA pismo potrdili in dodali, da bo to že v kratkem objavljeno tudi na njihovi spletni strani.

image_alt
Vlada sprejela posodobljeno nacionalno strategijo cepljenja

 

Kurz o »bazarju« in tajnih kupčijah


V pismu peterica premierjev sicer zahteva, da Michel »kakor hitro je mogoče« skliče vrh o cepivih, sicer določene države članice unije preprosto ne bodo mogle izpolniti za drugo četrtletje zastavljenih ciljev glede cepljenja proti covidu-19.

V minulih dneh so namreč ugotovili, da dobava cepiv članicam EU s strani farmacevtskih podjetij ni v skladu z dogovorjenim ključem delitve na osnovi števila prebivalcev. Če se bo to nadaljevalo, bodo med državami do poletja nastale velike neenakosti, poleg tega pa to »ni le v nasprotju z našim dogovorom, ampak tudi z duhom evropske solidarnosti«.



Pismo sledi glavnim poudarkom Kurzove petkove novinarske konference, na kateri je ta določene države EU obtožil, da kot na nekakšnem »bazarju« sklepajo tajne ločene pogodbe o dobavi cepiv s farmacevtskimi podjetji, zaradi česar cepiva niso enakomerno porazdeljena med članicami.
 

Avstrijsko ministrstvo za zdravje ovrglo Kurzove tvite


Do tega naj bi prihajalo kar v okviru t. i. usmerjevalnega odbora EU za cepiva. Za katere države točno gre, Kurz ni povedal, je pa kot primera navedel, da bo Malta do konca junija glede na število prebivalcev prejela trikrat več cepiva kot Bolgarija, Nizozemska pa dvakrat več kot Hrvaška.

Janša je v petek poobjavil Kurzove tvite na to temo in dopisal, da »je to pomembno« ter da »je neenakopravna obravnava povsem nesprejemljiva«. V Evropski komisiji so medtem v petek te navedbe zavrnili, prav tako pa jih je zavrnilo avstrijsko ministrstvo za zdravje in zatrdilo, da so pogajanja o porazdelitvi cepiv »uravnotežena in pregledna«.

Kot je za javni radio Ö1 poudarila generalna sekretarka na ministrstvu Ines Stilling, to nikakor ni bazar, ampak imajo prav vse države članice, vključno z Avstrijo, možnost, da pokupijo proste zaloge cepiv – zaloge, ki naj bi teoretično pripadle neki drugi članici, a jih ta ne porabi oziroma se jim prostovoljno odpove, npr. zaradi stroškov.

FOTO: Jose Cabezas/Reuters
FOTO: Jose Cabezas/Reuters

 

V Bolgariji, Češki in Latviji doslej manj cepiv


Poleg tega so imele, kot je še spomnila, v pogajanjih lani poleti vse države možnost, da povedo, koliko določenega cepiva želijo prejeti. Pri tem so načeloma resda sledili porazdelitvi odmerkov glede na število prebivalcev, a države so se odločile za zelo različne količine različnih cepiv. Pri tem pa nikakor ni šlo za načelo, da več dobi tisti, ki prej pride ali je bolj glasen, je zatrdila Stillingova.

Avstrijska tiskovna agencija APA sicer ugotavlja, da so med petimi državami, katerih voditelji so podpisali petkovo pismo, tri takšne, ki so doslej dejansko prejele precej manj cepiva glede na velikost prebivalstva od povprečja unije. To so Bolgarija, Češka in Latvija, medtem ko število dostavljenih odmerkov cepiva v Avstriji in Sloveniji ustreza njunemu prebivalstvu.

Hrvaški premier Andrej Plenković se pismu peterice kolegov sprva ni pridružil, čeprav je Hrvaška po količini dobavljenih cepiv na število prebivalcev med najslabšimi v uniji, še izpostavlja APA in dodaja, da je Plenković v petek celo kritiziral Kurzove izjave, češ da gre pri vsej stvari preprosto za to, katera država je naročila cepivo pri katerem proizvajalcu. Nato pa so iz Banskih dvorov poročanju hrvaškega Jutarnjega lista potrdili, da je Plenković danes dodal svoj podpis pod pismo.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Berite Delo 3 mesece za ceno enega.

NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine