Peta obletnica napada na satirični tednik Charlie Hebdo
Teroristični napadalci so na sedežu satiričnega tednika Charlie Hebdo ubili 12 ljudi, pod streli njihovega pomočnika jih je v naslednjih dneh umrlo še pet. V imenu svobode izražanja se je rodilo geslo 'Jaz sem Charlie'.
Odpri galerijo
Odziv na napade v Franciji in po svetu je bil izjemen: v imenu svobode izražanja se je rodilo geslo 'Jaz sem Charlie'. Za svojega so ga vzele tudi množice ljudi. FOTO: Anne-Christine Poujoulat/AFP
Danes mineva natanko pet let od terorističnega napada, ki je spremenil potek zgodovine v Franciji, pa tudi širše. Ti dogodki danes v spominu ostajajo kot prelomna točka, ki je v državi naznanila val džihadističnih napadov brez primere.
7. januarja 2015 so teroristični napadalci na sedežu satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu ubili 12 ljudi, pod streli njihovega pomočnika jih je v naslednjih dneh umrlo še pet.
Karikaturist Charb je v izdaji Charlie Hebdoja, ki je izšla prav 7. januarja 2015, objavil še zadnjo karikaturo s svarilnim sporočilom. »V Franciji še vedno ni napadov,« je zapisal nad risbo oboroženega džihadista, ki odgovarja: »Počakajte! Za želje imate čas do konca januarja ...«
Malo po 11. uri po srednjeevropskem času je prav ta karikaturist Charb umrl pod streli Cherifa in Saida Kouachija. Brata sta na sedežu tednika in v bližnji ulici ubila 12 ljudi, vključno s člani uredništva, gosti in policisti. Na ulici sta kričala: »Maščevali smo preroka Mohameda. Ubili smo Charlie Hebdoja«.
Dva dneva pozneje ju je na obrobju Pariza ubila elitna enota francoske žandarmerije. Prav tako pa je tistega dne na prizorišče stopil njun pomočnik Amedy Coulibaly. Za tarčo si je vzel judovsko skupnost – v trgovini košer Hyper Cacher je zajel talce in ubil štiri ljudi. Že dan pred tem je v predmestju Pariza ubil policista.
Odziv na napade v Franciji in po svetu je bil izjemen. V imenu svobode izražanja se je rodilo geslo Jaz sem Charlie. Za svojega so ga vzele tudi množice ljudi, ki so se 11. januarja 2015 v znamenje solidarnosti zbrale na ulicah številnih mest po svetu. Samo v Parizu jih je bilo več kot milijon. Takratnemu predsedniku Francije Françoisu Hollandu se je pridružilo okoli 50 voditeljev držav. Mnogi tako v Franciji kot po svetu sicer tudi niso hoteli »biti Charlie«. Marsikomu, ki je po napadih odkril satirični tednik, so se namreč zdele objave Charlie Hebdoja, ki mu ni bilo tuje šokiranje javnosti – ne zgolj z objavami karikatur Mohameda –, korak predaleč, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Francija je bila po napadih pretresena in je spoznala, da je džihadistična grožnja dobila povsem nove razsežnosti. Meseci, ki so sledili, so potrdili začetek novega obdobja, saj se je po pozivih skrajne skupine Islamska država (IS) zvrstilo več napadov.
7. januarja 2015 so teroristični napadalci na sedežu satiričnega tednika Charlie Hebdo v Parizu ubili 12 ljudi, pod streli njihovega pomočnika jih je v naslednjih dneh umrlo še pet.
Karikaturist Charb je v izdaji Charlie Hebdoja, ki je izšla prav 7. januarja 2015, objavil še zadnjo karikaturo s svarilnim sporočilom. »V Franciji še vedno ni napadov,« je zapisal nad risbo oboroženega džihadista, ki odgovarja: »Počakajte! Za želje imate čas do konca januarja ...«
Pet let pozneje dogodki v spominu ostajajo kot prelomna točka, ki je v državi naznanila val džihadističnih napadov brez primere. FOTO: Stephane De Sakutin/AFP
Malo po 11. uri po srednjeevropskem času je prav ta karikaturist Charb umrl pod streli Cherifa in Saida Kouachija. Brata sta na sedežu tednika in v bližnji ulici ubila 12 ljudi, vključno s člani uredništva, gosti in policisti. Na ulici sta kričala: »Maščevali smo preroka Mohameda. Ubili smo Charlie Hebdoja«.
Dva dneva pozneje ju je na obrobju Pariza ubila elitna enota francoske žandarmerije. Prav tako pa je tistega dne na prizorišče stopil njun pomočnik Amedy Coulibaly. Za tarčo si je vzel judovsko skupnost – v trgovini košer Hyper Cacher je zajel talce in ubil štiri ljudi. Že dan pred tem je v predmestju Pariza ubil policista.
Po najhujšem napadu na svojih tleh po koncu druge svetovne vojne je Francija uvedla izredne razmere, ki so veljale do novembra 2017. FOTO: Eric Cabanis/AFP
Jaz sem Charlie
Odziv na napade v Franciji in po svetu je bil izjemen. V imenu svobode izražanja se je rodilo geslo Jaz sem Charlie. Za svojega so ga vzele tudi množice ljudi, ki so se 11. januarja 2015 v znamenje solidarnosti zbrale na ulicah številnih mest po svetu. Samo v Parizu jih je bilo več kot milijon. Takratnemu predsedniku Francije Françoisu Hollandu se je pridružilo okoli 50 voditeljev držav. Mnogi tako v Franciji kot po svetu sicer tudi niso hoteli »biti Charlie«. Marsikomu, ki je po napadih odkril satirični tednik, so se namreč zdele objave Charlie Hebdoja, ki mu ni bilo tuje šokiranje javnosti – ne zgolj z objavami karikatur Mohameda –, korak predaleč, piše francoska tiskovna agencija AFP.
Francija je bila po napadih pretresena in je spoznala, da je džihadistična grožnja dobila povsem nove razsežnosti. Meseci, ki so sledili, so potrdili začetek novega obdobja, saj se je po pozivih skrajne skupine Islamska država (IS) zvrstilo več napadov.
