EU grozi s sankcijami, Belorusija krivi Hamas
»Na mizi bodo sankcije,« je pred začetkom današnjega vrha EU napovedal predsednik evropskega sveta Charles Michel.
Odpri galerijo
Beloruske oblasti so domnevno prestregle letalo, na katerem je bil opozicijski aktivist. FOTO: Onliner.by AFP
Evropski voditelji so danes razpredali o nadaljnjih korakih proti Belorusiji. »Na mizi bodo sankcije,« je pred začetkom današnjega vrha EU napovedal predsednik evropskega sveta Charles Michel. »Kar se je zgodilo včeraj, je mednarodni škandal. Življenja civilistov so bila ogrožena,« je poudaril. Beloruske oblasti so s svojim ravnanjem povzročile tveganje za civilno letalstvo, je pojasnil. »V Uniji pripravljamo različne opcije.« Michel upa, da bodo danes že sprejete odločitve.
Po zasilnem pristanku letala družbe Ryanair na poti iz Aten v prestolnico Litve v Minsku je beloruska policija aretirala Romana Protaseviča, nekdanjega odgovornega urednika na poljskem delujočega spletnega portala Nexta, prek katerega je s pomočjo aplikacije Telegram beloruska opozicija koordinirala množične proteste.
Zakaj je letalo pristalo v Minsku, še ni povsem jasno. Nekateri viri so poročali, da so potniško letalo k pristanku prisilili beloruski vojaški lovci, vse več poročil pa kaže, da so agenti beloruske obveščevalne službe posadki dejali, da je na letalu bomba. Poročilo Ryanaira pravi, da je na letalu nastal »spor med posadko in potniki«.
Protaseviču v Belorusiji zaradi organizacije množičnih protestov grozi 15 let zaporne kazni, poroča britanski portal The Guardian. Na letalu so sicer aretirali tudi Protasevičevo dekle Sofijo Sapega, je sporočila univerza, na kateri študira. Letalo je s preostalimi potniki nato nadaljevalo pot in že pristalo v Litvi.
»Roman Protasevič mora biti takoj izpuščen na prostost. Vse druge razlage za pristanek so povsem neverodostojne,« je ob prihodu na vrh EU povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Kot ukrepe EU je omenila sankcije za posameznike, omejitve za družbo Belavia in mednarodno preiskavo.
Predsednik Litve Gitanas Nausėda je ob prihodu na vrh EU pojasnil, da so Ryanairovo letalo prisilili k pristanku v Minsku dva miga-29 in helikopter Mi-24. Razlog je bila navzočnost novinarja na krovu. Ravnanje je primerjal z državnim terorizmom proti EU. »Čas retorike in glasnih nastopov je minil. Potrebujemo jasna dejanja, da se spremeni vzorec delovanja tega nevarnega režima,« je povedal Nausėda.
Latvijski zunanji minister Edgars Rinkēvičs je pozval k razglasitvi beloruskega zračnega prostora za nevarnega in k zapori vseh mednarodnih letov. Medtem je Litva že prepovedala uporabo beloruskega zračnega prostora za lete na poti v to baltsko državo ali iz nje.
»Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor obsoja ravnanje beloruskih oblasti in se zavzema za neodvisno preiskavo dogodka,« je glede nedeljskega dogajanja Pahor danes zapisal na twitterju.
Premier Janez Janša je incident obsodil že v nedeljo. Danes pa je podprl predlog poljskega premiera Mateusza Morawieckega za razširitev dnevnega reda današnjega zasedanja voditeljev EU v Bruslju z razpravo o takojšnjih sankcijah proti režimu beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.
Že v nedeljo je prisilni pristanek Ryanairovega letala in aretacijo Protaseviča za »povsem nesprejemljivo« na twitterju označilo slovensko zunanje ministrstvo. »Slovenija poziva k takojšnji izpustitvi vseh potnikov in neodvisni mednarodni preiskavi,« so zapisali.
Takojšnjo izpustitev Protaseviča sta danes zahtevala tudi zunanji minister ZDA Antony Blinken in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je na twitterju zavzela tudi za sankcije proti Belorusiji. Evropska unija je sicer zaradi obtožb o volilni prevari in zatiranju opozicijskih protestov proti 60 beloruskim uradnikom, med katerimi je tudi predsednik Aleksander Lukašenko, že uvedla sankcije.
Iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) so sporočili, da je generalni sekretar EEAS Stefano Sannino na zahtevo visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella na pogovor poklical beloruskega veleposlanika pri EU Aleksandra Mihneviča.
Mihneviča, ki je tudi beloruski veleposlanik v Belgiji, je na pogovor poklicalo tudi belgijsko zunanje ministrstvo.
Za tovrstni ukrep so se odločili tudi na Češkem. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo beloruskega veleposlanika v Pragi. Tiskovna predstavnica češkega ministrstva je opozorila, da takšna kršitev mednarodnega prava ne more biti brez odgovora.
V torek bodo o incidentu razpravljali tudi veleposlaniki članic Nata. »Zaveznice se posvetujejo o prisilnem pristanku Ryanairovega letala v Belorusiji, veleposlaniki bodo o tem govorili v torek,« je za STA potrdil uradnik Nata.
Več članic zavezništva je že obsodilo nedeljski incident, ko so beloruske oblasti prisilno preusmerile Ryanairovo potniško letalo in aretirale opozicijskega novinarja Protaseviča. »To je resen in nevaren incident, ki zahteva mednarodno preiskavo,« je na twitterju zapisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Beloruske oblasti so danes kot neutemeljene zavrnile očitke in Zahod obtožile politizacije. Izrazile so pripravljenost na mednarodno preiskavo. »Gre za neutemeljene obtožbe,« je sporočil tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Anatolij Glas. Zahodne države je obtožil politizacije razmer, poročajo tuje tiskovne agencije.
»Ni dvoma, da je bilo ravnanje pristojnih oblasti (...) povsem v skladu z mednarodnimi pravili,« je povedal. Po njegovih besedah je »žalostno«, da so se potniki Ryanairovega letala znašli v neprijetnem položaju. »Vendar pa ima letalska varnost absolutno prednost,« je dodal.
Poudaril je, da so pripravljeni na mednarodno preiskavo dogodka. Pripravljeni so sprejeti tudi tuje strokovnjake in dati na razpolago informacije.
Popoldne so beloruske oblasti sporočile, da so potniško letalo prizemljili zato, ker mu je z bombo grozilo palestinsko gibanje Hamas. »Vojaki Hamasa zahtevamo, da Izrael preneha napadati območje Gaze. Zahtevamo, da Evropska unija preneha podpirati Izrael (...). Na letalu je bomba. Če ne boste izpolnili naših zahtev, bo 23. maja eksplodirala nad Vilno,« je domnevno grožnjo po elektronski pošti prebral predstavnik beloruskega ministrstva za promet Artem Sikorski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja beloruskih zračnih sil Igor Golub pa je sporočil, da se je pilot Ryanairovega letala z opozicijskim aktivistom na krovu samostojno odločil za pristanek v Minsku.
»Kapitan je odločitev sprejel brez vmešavanja od zunaj,« je dejal Golub novinarjem in dodal, da bi se letalo lahko odločilo tudi za pristanek v Ukrajini ali na Poljskem, poroča AFP.
Tudi v Kremlju so poudarili, da morajo dogodek preiskati mednarodne oblasti, pristojne za letalstvo. Do očitkov zahodnih držav so kritični na ruskem zunanjem ministrstvu. »Šokirani smo, da je Zahod incident v beloruskem zračnem prostoru označil za 'šokantnega',« je na facebooku zapisala tiskovna predstavnica ruskega ministrstva Marija Zaharova.
Prestrezanje letal v Evropi sicer ni novost. 2013 je v Avstriji zasilno pristalo letalo bolivijskega predsednika Eva Moralesa, potem ko so mu ZDA, Francija, Španija in Italija prepovedale vstop v njihov zračni prostor. Sumili so namreč, da na krovu v Južno Ameriko prevaža žvižgača iz ZDA Edwarda Snowdna, ki je svetu razkril ilegalne programe nadzora, ki jih globalno, pogosto v dogovorih s tehnološkimi podjetji in evropskimi vladami, izvajajo ZDA. Snowdna na letalu ni bilo, proti Avstriji niso bile uvedene nobene mednarodne sankcije.
Po zasilnem pristanku letala družbe Ryanair na poti iz Aten v prestolnico Litve v Minsku je beloruska policija aretirala Romana Protaseviča, nekdanjega odgovornega urednika na poljskem delujočega spletnega portala Nexta, prek katerega je s pomočjo aplikacije Telegram beloruska opozicija koordinirala množične proteste.
Zakaj je letalo pristalo v Minsku, še ni povsem jasno. Nekateri viri so poročali, da so potniško letalo k pristanku prisilili beloruski vojaški lovci, vse več poročil pa kaže, da so agenti beloruske obveščevalne službe posadki dejali, da je na letalu bomba. Poročilo Ryanaira pravi, da je na letalu nastal »spor med posadko in potniki«.
Protaseviču v Belorusiji zaradi organizacije množičnih protestov grozi 15 let zaporne kazni, poroča britanski portal The Guardian. Na letalu so sicer aretirali tudi Protasevičevo dekle Sofijo Sapega, je sporočila univerza, na kateri študira. Letalo je s preostalimi potniki nato nadaljevalo pot in že pristalo v Litvi.
Angela Merkel: Vse druge razlage so neverodostojne
»Roman Protasevič mora biti takoj izpuščen na prostost. Vse druge razlage za pristanek so povsem neverodostojne,« je ob prihodu na vrh EU povedala nemška kanclerka Angela Merkel. Kot ukrepe EU je omenila sankcije za posameznike, omejitve za družbo Belavia in mednarodno preiskavo.
Predsednik Litve Gitanas Nausėda je ob prihodu na vrh EU pojasnil, da so Ryanairovo letalo prisilili k pristanku v Minsku dva miga-29 in helikopter Mi-24. Razlog je bila navzočnost novinarja na krovu. Ravnanje je primerjal z državnim terorizmom proti EU. »Čas retorike in glasnih nastopov je minil. Potrebujemo jasna dejanja, da se spremeni vzorec delovanja tega nevarnega režima,« je povedal Nausėda.
Tudi ZDA na nogah
Latvijski zunanji minister Edgars Rinkēvičs je pozval k razglasitvi beloruskega zračnega prostora za nevarnega in k zapori vseh mednarodnih letov. Medtem je Litva že prepovedala uporabo beloruskega zračnega prostora za lete na poti v to baltsko državo ali iz nje.
Slovenija obsoja
»Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor obsoja ravnanje beloruskih oblasti in se zavzema za neodvisno preiskavo dogodka,« je glede nedeljskega dogajanja Pahor danes zapisal na twitterju.
Premier Janez Janša je incident obsodil že v nedeljo. Danes pa je podprl predlog poljskega premiera Mateusza Morawieckega za razširitev dnevnega reda današnjega zasedanja voditeljev EU v Bruslju z razpravo o takojšnjih sankcijah proti režimu beloruskega predsednika Aleksandra Lukašenka.
Že v nedeljo je prisilni pristanek Ryanairovega letala in aretacijo Protaseviča za »povsem nesprejemljivo« na twitterju označilo slovensko zunanje ministrstvo. »Slovenija poziva k takojšnji izpustitvi vseh potnikov in neodvisni mednarodni preiskavi,« so zapisali.
Takojšnjo izpustitev Protaseviča sta danes zahtevala tudi zunanji minister ZDA Antony Blinken in predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, ki se je na twitterju zavzela tudi za sankcije proti Belorusiji. Evropska unija je sicer zaradi obtožb o volilni prevari in zatiranju opozicijskih protestov proti 60 beloruskim uradnikom, med katerimi je tudi predsednik Aleksander Lukašenko, že uvedla sankcije.
Na pogovor poklicali veleposlanika
Iz Evropske službe za zunanje delovanje (EEAS) so sporočili, da je generalni sekretar EEAS Stefano Sannino na zahtevo visokega zunanjepolitičnega predstavnika EU Josepa Borrella na pogovor poklical beloruskega veleposlanika pri EU Aleksandra Mihneviča.
Mihneviča, ki je tudi beloruski veleposlanik v Belgiji, je na pogovor poklicalo tudi belgijsko zunanje ministrstvo.
Za tovrstni ukrep so se odločili tudi na Češkem. Tamkajšnje zunanje ministrstvo je na pogovor poklicalo beloruskega veleposlanika v Pragi. Tiskovna predstavnica češkega ministrstva je opozorila, da takšna kršitev mednarodnega prava ne more biti brez odgovora.
V torek bodo o incidentu razpravljali tudi veleposlaniki članic Nata. »Zaveznice se posvetujejo o prisilnem pristanku Ryanairovega letala v Belorusiji, veleposlaniki bodo o tem govorili v torek,« je za STA potrdil uradnik Nata.
Več članic zavezništva je že obsodilo nedeljski incident, ko so beloruske oblasti prisilno preusmerile Ryanairovo potniško letalo in aretirale opozicijskega novinarja Protaseviča. »To je resen in nevaren incident, ki zahteva mednarodno preiskavo,« je na twitterju zapisal generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg.
Belorusija in Rusija za mednarodno preiskavo
Beloruske oblasti so danes kot neutemeljene zavrnile očitke in Zahod obtožile politizacije. Izrazile so pripravljenost na mednarodno preiskavo. »Gre za neutemeljene obtožbe,« je sporočil tiskovni predstavnik beloruskega zunanjega ministrstva Anatolij Glas. Zahodne države je obtožil politizacije razmer, poročajo tuje tiskovne agencije.
Romanu Protaseviču v Belorusiji grozi do 15 let zapora. FOTO: Str/AFP
»Ni dvoma, da je bilo ravnanje pristojnih oblasti (...) povsem v skladu z mednarodnimi pravili,« je povedal. Po njegovih besedah je »žalostno«, da so se potniki Ryanairovega letala znašli v neprijetnem položaju. »Vendar pa ima letalska varnost absolutno prednost,« je dodal.
Poudaril je, da so pripravljeni na mednarodno preiskavo dogodka. Pripravljeni so sprejeti tudi tuje strokovnjake in dati na razpolago informacije.
Popoldne so beloruske oblasti sporočile, da so potniško letalo prizemljili zato, ker mu je z bombo grozilo palestinsko gibanje Hamas. »Vojaki Hamasa zahtevamo, da Izrael preneha napadati območje Gaze. Zahtevamo, da Evropska unija preneha podpirati Izrael (...). Na letalu je bomba. Če ne boste izpolnili naših zahtev, bo 23. maja eksplodirala nad Vilno,« je domnevno grožnjo po elektronski pošti prebral predstavnik beloruskega ministrstva za promet Artem Sikorski, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Vodja beloruskih zračnih sil Igor Golub pa je sporočil, da se je pilot Ryanairovega letala z opozicijskim aktivistom na krovu samostojno odločil za pristanek v Minsku.
»Kapitan je odločitev sprejel brez vmešavanja od zunaj,« je dejal Golub novinarjem in dodal, da bi se letalo lahko odločilo tudi za pristanek v Ukrajini ali na Poljskem, poroča AFP.
Tudi v Kremlju so poudarili, da morajo dogodek preiskati mednarodne oblasti, pristojne za letalstvo. Do očitkov zahodnih držav so kritični na ruskem zunanjem ministrstvu. »Šokirani smo, da je Zahod incident v beloruskem zračnem prostoru označil za 'šokantnega',« je na facebooku zapisala tiskovna predstavnica ruskega ministrstva Marija Zaharova.
Belorusija poziva k mednarodni preiskavi preusmeritve letala. FOTO: Andrius Sytas/Reuters
Prestrezanje letal v Evropi sicer ni novost. 2013 je v Avstriji zasilno pristalo letalo bolivijskega predsednika Eva Moralesa, potem ko so mu ZDA, Francija, Španija in Italija prepovedale vstop v njihov zračni prostor. Sumili so namreč, da na krovu v Južno Ameriko prevaža žvižgača iz ZDA Edwarda Snowdna, ki je svetu razkril ilegalne programe nadzora, ki jih globalno, pogosto v dogovorih s tehnološkimi podjetji in evropskimi vladami, izvajajo ZDA. Snowdna na letalu ni bilo, proti Avstriji niso bile uvedene nobene mednarodne sankcije.
