Pogajanja, ki bi lahko rešila več milijonov življenj
Bo Jemen preživel? Mirovna pogajanja brez glavnih krivcev za veliko človeško tragedijo
Odpri galerijo
Podhranjeni otroci v bolnišnici v Sani. FOTO: Reuters
Danes bi se morala v Stockholmu začeti težko pričakovana pogajanja o začetku morebitnega mirovnega procesa v Jemnu, kjer že štiri leta poteka brutalna in hkrati skoraj povsem pozabljena vojna, ki je državo spremenila v množično hiralnico. Začetek pogajanj, ki jih organizirajo Združeni narodi, je do zadnjega visel v zraku.
Kljub vsemu znakom, da se bodo pogajanja začela danes, Združeni narodi še v včerajšnjih večernih urah niso hoteli potrditi točnega datuma, kaj šele ure težko pričakovanega srečanja sprtih strani. V času zaključka naše redakcije je iz Kuvajta proti Švedski v spremstvu posebnega odposlanca ZN za Jemen Martina Griffithsa odpotovala delegacija hutijevskih upornikov, ki nadzorujejo skoraj dve tretjine države, hkrati pa so – skupaj s civilisti – žrtev vsakodnevnega bombardiranja koalicije pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, za katero vojaško, politično, strateško in tudi finančno stojijo Washington in več evropskih prestolnic. Znak, da se morda vendarle nekaj premika, je bila tudi ponedeljkova humanitarna evakuacija petdesetih ranjenih hutijevskih borcev iz Sane v Oman.
Pogajanj – če ta v zadnjem hipu ne bodo odpovedana – se bodo poleg hutijevskih upornikov udeležili tudi predstavniki »uradnih« jemenskih oblasti s sedežem v pristaniškem mestu Aden, sicer neposrednih podizvajalcev Savdske Arabije. Da se po štirih letih vojne, ki je silovit pospešek pod vodstvom savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana dobila s savdsko-koalicijskim posredovanjem pred tremi leti, vendarle nekaj premika, je mogoče slutiti po včerajšnjem dogovoru o izmenjavi vojnuh ujetnikov, ki sta ga pod patronatom ZN dosegli sovražni strani. Pred pogajanji v Stockholmu naj bi bila izmenjava, v katero bo vključenih do 1500 provladnih vojakov in do 2000 pripadnikov hutijevskih sil, po besedah Martina Griffithsa »gesta dobre volje«. Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC) je dogovor o izmenjavi vojnih ujetnikov včeraj že potrdil in pozdravil.
Mirovnih pogajanj mednarodni skupnosti, ki je strahovito vojno v Jemnu do nedavnega spremljala z aktivno pasivnostjo, do zdaj ni uspelo organizirati. Zadnji – in edini resen – poizkus je septembra (Ženeva) klavrno propadel, saj Združeni narodi hutijskim predstavnikom niso uspeli zagotoviti varnega izhoda iz opustošene države, kar je bil glede na dejstvo, da nebo nad Jemnom s pomočjo ZDA obvladuje sovražna Savdska Arabija, absolutno legitimen pogoj šiitskih upornikov za prihod v Švico. Tokrat je bilo – tudi zaradi pritiska javnosti po savdskem razkosanju novinarja Džamala Hašodžija – drugače.
Mimogrede: Savdske Arabije, ene glavnih akterk vojne, v Jemnu, na Švedsko ne bo. Prav tako ne bo Irana, podporniki hutijevskih sil v kontekstu že dolgo ne več le hladne bližnjevzhodne vojne za prevlado nad regijo in energetskimi ter – v primeru Jemna še posebej – trgovskimi tokovi. Precej ironično je, da sta tako Riad kot Teheran uradno podprla mirovna pogajanja.
Načrt mirovnih pogajanj pod patronatom ZN predvideva takojšnjo zaustvitev ognja v pristanišču Hodejda, ki ga provladno-savdske sile oblegajo in bombardirajo že več mesecev. Prav tako bi se morali takoj zaustaviti vsi letalski napadi – to seveda velja za Savdsko Arabijo in v igrah moči in krvi velikokrat pozabljene Združene arabske emirate. Ob tem bi morali hutijevski uporniku nemudoma prekiniti raketno obstreljevanje Savdske Arabije. Sila ambiciozen načrt predvideva tudi ponovno odprtje mednarodnega letališča v jemenski prestolnici Sani, že omenjeno izmenjavo vojnih ujetnikov in plačilo javnih uslužbencev na področjih pod nadzorom hutijevskih sil – ti že dve leti in pol niso dobili plač, kar je ob bombardiranju in morilski suši močno prispevalo k zdaj že epidemični lakoti, zaradi katere je po podatkih organizacije Save the Children umrlo najmanj 85.000 otrok, mlajših od petih let.
V Jemnu, kjer razsaja tudi epidemija kolere, v tem trenutku takojšnjo humanitarno pomoč potrebujejo tri četrtine prebivalstva – približno 22 milijonov ljudi. Od tega je takojšnja pomoč nujna za preživetje 11 milijonov ljudi. Če bo načrt deloval, naj bi v Jemen že zelo kmalu prišle modre čelade, pripadniki mirovnih sil ZN – najprej v oblegano pristanišče Hodejda na Rdečem morju, ki za velik del jemenskega prebivalstva predstavlja ključno oskrbovalno pot.
Kljub vsemu znakom, da se bodo pogajanja začela danes, Združeni narodi še v včerajšnjih večernih urah niso hoteli potrditi točnega datuma, kaj šele ure težko pričakovanega srečanja sprtih strani. V času zaključka naše redakcije je iz Kuvajta proti Švedski v spremstvu posebnega odposlanca ZN za Jemen Martina Griffithsa odpotovala delegacija hutijevskih upornikov, ki nadzorujejo skoraj dve tretjine države, hkrati pa so – skupaj s civilisti – žrtev vsakodnevnega bombardiranja koalicije pod vodstvom Savdske Arabije in Združenih arabskih emiratov, za katero vojaško, politično, strateško in tudi finančno stojijo Washington in več evropskih prestolnic. Znak, da se morda vendarle nekaj premika, je bila tudi ponedeljkova humanitarna evakuacija petdesetih ranjenih hutijevskih borcev iz Sane v Oman.
V štirih letih vojne je zaradi lakote umrlo najmanj 85.000 otrok mlajših od petih let. FOTO: Khaled Abdullah/Reuters
Pogajanj – če ta v zadnjem hipu ne bodo odpovedana – se bodo poleg hutijevskih upornikov udeležili tudi predstavniki »uradnih« jemenskih oblasti s sedežem v pristaniškem mestu Aden, sicer neposrednih podizvajalcev Savdske Arabije. Da se po štirih letih vojne, ki je silovit pospešek pod vodstvom savdskega prestolonaslednika Mohameda bin Salmana dobila s savdsko-koalicijskim posredovanjem pred tremi leti, vendarle nekaj premika, je mogoče slutiti po včerajšnjem dogovoru o izmenjavi vojnuh ujetnikov, ki sta ga pod patronatom ZN dosegli sovražni strani. Pred pogajanji v Stockholmu naj bi bila izmenjava, v katero bo vključenih do 1500 provladnih vojakov in do 2000 pripadnikov hutijevskih sil, po besedah Martina Griffithsa »gesta dobre volje«. Mednarodni komite Rdečega križa (ICRC) je dogovor o izmenjavi vojnih ujetnikov včeraj že potrdil in pozdravil.
Ambiciozen mirovni načrt ZN
Mirovnih pogajanj mednarodni skupnosti, ki je strahovito vojno v Jemnu do nedavnega spremljala z aktivno pasivnostjo, do zdaj ni uspelo organizirati. Zadnji – in edini resen – poizkus je septembra (Ženeva) klavrno propadel, saj Združeni narodi hutijskim predstavnikom niso uspeli zagotoviti varnega izhoda iz opustošene države, kar je bil glede na dejstvo, da nebo nad Jemnom s pomočjo ZDA obvladuje sovražna Savdska Arabija, absolutno legitimen pogoj šiitskih upornikov za prihod v Švico. Tokrat je bilo – tudi zaradi pritiska javnosti po savdskem razkosanju novinarja Džamala Hašodžija – drugače.
Mimogrede: Savdske Arabije, ene glavnih akterk vojne, v Jemnu, na Švedsko ne bo. Prav tako ne bo Irana, podporniki hutijevskih sil v kontekstu že dolgo ne več le hladne bližnjevzhodne vojne za prevlado nad regijo in energetskimi ter – v primeru Jemna še posebej – trgovskimi tokovi. Precej ironično je, da sta tako Riad kot Teheran uradno podprla mirovna pogajanja.
V Jemnu vsak teden odkrijejo 10.000 novih primerov okužbe s kolero. FOTO: Khaled Abdullah/Reuters
Načrt mirovnih pogajanj pod patronatom ZN predvideva takojšnjo zaustvitev ognja v pristanišču Hodejda, ki ga provladno-savdske sile oblegajo in bombardirajo že več mesecev. Prav tako bi se morali takoj zaustaviti vsi letalski napadi – to seveda velja za Savdsko Arabijo in v igrah moči in krvi velikokrat pozabljene Združene arabske emirate. Ob tem bi morali hutijevski uporniku nemudoma prekiniti raketno obstreljevanje Savdske Arabije. Sila ambiciozen načrt predvideva tudi ponovno odprtje mednarodnega letališča v jemenski prestolnici Sani, že omenjeno izmenjavo vojnih ujetnikov in plačilo javnih uslužbencev na področjih pod nadzorom hutijevskih sil – ti že dve leti in pol niso dobili plač, kar je ob bombardiranju in morilski suši močno prispevalo k zdaj že epidemični lakoti, zaradi katere je po podatkih organizacije Save the Children umrlo najmanj 85.000 otrok, mlajših od petih let.
V Jemnu, kjer razsaja tudi epidemija kolere, v tem trenutku takojšnjo humanitarno pomoč potrebujejo tri četrtine prebivalstva – približno 22 milijonov ljudi. Od tega je takojšnja pomoč nujna za preživetje 11 milijonov ljudi. Če bo načrt deloval, naj bi v Jemen že zelo kmalu prišle modre čelade, pripadniki mirovnih sil ZN – najprej v oblegano pristanišče Hodejda na Rdečem morju, ki za velik del jemenskega prebivalstva predstavlja ključno oskrbovalno pot.
