Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
PREMIUM   D+   |   Svet

Povezava med svobodo, delom in človekom

Na kaj nas spominja izključitev novinarja AP iz novinarskega kroga z dostopom do Bele hiše? Na represivne režime, kot sta Turčija in Savdska Arabija, kajne?
Kathy McMasters pomaga Chucku Costellu najti ime njegovega prijatelja, ki je bil ubit v Vietnamu. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
Kathy McMasters pomaga Chucku Costellu najti ime njegovega prijatelja, ki je bil ubit v Vietnamu. FOTO: Kevin Lamarque/Reuters
4. 5. 2025 | 09:00
12:44

V nadaljevanju preberite:

Svetovni dan svobode tiska je priložnost, da se vprašamo ne le, kako stoji svoboda, temveč tudi, kam gre novinarstvo, kaj se od medijev pričakuje ter koliko sta cenzura in samocenzura podobni obdobju, v katerem je George Orwell ustvaril zgodbo o svetu, kjer vladajo prašiči.

image_alt
1984 vas gleda

»Nepriljubljene ideje je mogoče utišati in neprijetna dejstva prikriti brez kakršnekoli uradne prepovedi. Vsakdo, ki je dovolj dolgo živel v kakšni drugi državi, pozna primere senzacionalnih novic – takih, ki se po lastnih zaslugah objavljajo z mastnimi naslovi – ki jim je bila pot v britanski tisk zaprta, in to ne zaradi posredovanja vlade, temveč zaradi splošnega tihega soglasja, da tega dejstva 'ne gre' omenjati. Pri dnevnih časnikih se to zlahka razume. Britanski tisk je izrazito centraliziran in večina ga je v lasti premožnih mož, ki imajo dovolj razlogov, da so o nekaterih važnih temah neodkriti. Toda prikrita cenzura iste sorte vlada v knjigah in periodičnem tisku, pa tudi v dramah, filmih in na radiu. V vsakem trenutku je prisotna neka pravovernost, skupek idej, ki naj bi jih brez pomisleka sprejeli vsi razumni ljudje. Reči to ali ono ni ravno prepovedano, vendar se 'ne spodobi', kot se sredi viktorijanske dobe v prisotnosti dame 'ni spodobilo' omenjati hlač. Vsakogar, ki spodkopava prevladujočo pravovernost, presenetljivo učinkovito utišajo. Zares nepriljubljeno mnenje skoraj nikdar ni deležno pravične obravnave, niti v množičnem tisku niti v izobraženskem periodičnem tisku.«

To je zapisal Eric Blair, ki ga vsi poznamo pod psevdonimom George Orwell, v eseju Svoboda tiska (Založba Sanje, prevedla Maja Ropret). Najprej ga je nameraval objaviti kot predgovor k Živalski farmi, a se esej ni pojavil v prvem izvodu te satire, in to ravno zato, ker so njegovi založniki menili, da bi bilo preveč, če bi tej protistalinistični zgodbi dodali še piščevo bodičasto pojasnilo, zakaj je bil njegov rokopis, ki je bil zaključen februarja leta 1944, zavrnjen pri štirih založbah, preden je končno izšel avgusta leta 1945.

Sorodni članki

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine