PREMIUM

|
SvetPozivi držav, vplivnih ljudi in Unesca niso zalegli
Z minaretov istanbulske Hagije Sofije se bo po 85. letih spet zaslišal glas mujezina, ki vabi k molitvi, prvi obred je predviden za 24. julij.

Galerija
Turški predsednik Erdoğan je pod pretvezo, da so spremembo statusa Hagije Sofije zahtevale nekatere nevladne organizacije, naredil nov korak k desekularizaciji države. Fotografiji Murad Sezer/Reuters
»Zame je bilo to vedno mesto ruševin in melanholije konca nekega imperija. Celotno svoje življenje sem se boril s to melanholijo ali pa sem jo – kot večina meščanov – sprejel«, je v knjigi Istanbul: Spomini na mesto zapisal pisatelj Orhan Pamuk. Očitno pa nekateri spet sanjajo o stari slavi in razmišljajo o vzpostavitvi nekakšnega imperija, pa čeprav z zelo nenavadnimi in spornimi potezami – ponovna preobrazba Hagije Sofije iz muzeja v mošejo je eden takšnih primerov.
Odločitev turškega predsednika Recepa Tayyipa Erdoğana seveda sproža predvsem politične in verske polemike, nenazadnje je v ozadju odkrit obračun s sekularnim značajem Turčije, ki ima med vsemi islamskimi državami edina tovrstni status. Vendar ni nič manj pomembna usoda tega izjemnega spomenika, ki je v poldrugem tisočletju ...
Komentarji