Dober dan!

Hitre povezave
Moje naročnineNaročila
Svet

Proti protekcionizmu, za strukturne reforme

Napoved nižje rasti za Nemčijo in evrsko območje v primerjavi s prejšnjimi ocenami.
Nemška avtomobilska industrija je eden izmed paradnih konjev nemškega gospodarstva, ki je sredi enega od najdaljših povojnih obdobij rasti. Eskalacija trgovinskih sporov, kaotičen brexit ali ponoven izbruh evrske krize so potencialna nevarnost za njen nadaljni uspešni razvoj. FOTO: Reuters
Nemška avtomobilska industrija je eden izmed paradnih konjev nemškega gospodarstva, ki je sredi enega od najdaljših povojnih obdobij rasti. Eskalacija trgovinskih sporov, kaotičen brexit ali ponoven izbruh evrske krize so potencialna nevarnost za njen nadaljni uspešni razvoj. FOTO: Reuters
7. 11. 2018 | 20:48
4:29
Nemški gospodarski modreci so napovedali znižanje rasti v osrednji evropski državi tudi zaradi negotove prihodnosti svetovnega gospodarstva in demografskih sprememb. Izvedensko mnenje je kanclerki Angeli Merkel, od katere pričakujejo reforme, izročil predsednik svetovalnega ­telesa Christoph Schmidt.

Ugotovitve in priporočila strokovnega sveta za presojo skupnega gospodarskega razvoja so od leta 1963, odkar v njem ugledni ekonomisti svetujejo (zahodno)nemškim vladam, neobvezni. Toda vsako leto vzbujajo veliko pozornosti, in toliko bolj v sedanjem politično in tudi sicer občutljivem času. Nemčija je sredi enega izmed najdaljših povojnih obdobij rasti, ki bi se moralo enkrat končati tudi v idealnih razmerah, kaj šele v »neugodnih zunanjegospodarskih okvirih, problemih s proizvodnjo in težavah s kapacitetami«, so profesorji doktorji Schmidt, Peter Bofinger, Lars P. Feld, Isabel Schnabel in Volker Wieland zapisali v izvedenskem mnenju. Zato letos pričakujejo največ 1,6-odstotno gospodarsko rast in prihodnje leto le 1,5-odstotno. Še lani in predlanskim je bila ta 2,2-odstotna.


Priporočila za ukrepanje


Podobno so pred kratkim napovedali vodilni nemški gospodarski inštituti, gospodarski modreci pa dodali priporočila za ukrepanje. Evropska unija mora po njihovem nasprotovati protekcionističnim usmeritvam v svetu z ukrepi v okviru pravil Svetovne trgovinske organizacije in novimi dogovori o svobodni trgovini. Izstop Velike Britanije iz EU bi bilo še najbolje preprečiti, če to ne bo mogoče, pa kolikor se da zmanjšati škodo za obe strani. Brexit prinaša tudi nujnost nove ureditve evropskih financ z osredotočenjem na »evropsko dodano vrednost«. Predlagali so okrepitev načela subsidiarnosti, skupna sredstva naj bi namenili dogovorjenim varnostnim, infrastrukturnim in raziskovalnim ciljem ter jih ne razdeljevali »po načelu škropilnice«.

Nemška kanclerka Angela Merkel skupaj z avtorji izvedenskega mnenja. FOTO: Tobias Schwarz/AFP
Nemška kanclerka Angela Merkel skupaj z avtorji izvedenskega mnenja. FOTO: Tobias Schwarz/AFP


Zaradi globalnih izzivov je še poudarjena vrednost političnega projekta EU, »ki spodbuja mir med državami članicami in povečuje blagostanje«. Za stabilizacijo evrskega območja, ki so mu prav tako napovedali nižjo gospodarsko rast od predvidene, so nemški gospodarski modreci priporočili uspešen prehod k normalni denarni politiki ter opozorili na nevarnost, da bo Evropska centralna banka ukrepala prepozno. Poudarili so vlogo nacio­nalnih proračunskih politik pri makroekonomski stabilizaciji, pri čemer se jim je zdelo, da ne potrebujejo »evropske proračunske kapacitete«, zato pa poglobitev evropske bančne in kapitalske unije. Opozorili so na marsikje še vedno prevelik dolg, druga tveganja za gospodarski razvoj pa lahko prinesejo eskalacija trgovinskih sporov, kaotičen brexit ali ponoven izbruh evrske krize.


ZDA za zgled pri nižanju davkov


Kar zadeva Nemčijo, so modreci izpostavili potrebo po povečanju ponudbe nepremičnin in učinkovitosti zdravstvenega zavarovanja ter priporočili omilitev posledic demografskih sprememb na ponudbo delovne sile z digitalizacijo. »Prebivalstvo je treba usposobiti za pozitivno izrabo priložnosti digitalnih sprememb, kar zahteva boljše okvirne pogoje in sodobnejši sistem izobraževanja.« Nemški modreci zavračajo posege v industrijsko politiko, »inovativni standort« se mora kljub glasnim pozivom odreči takšnim posegom. Svoji državi pa so priporočili soočenje s po­ostreno mednarodno davčno konkurenco, med drugim s takojšnjo ukinitvijo solidarnostnega davka za vzhodne dežele.

Da osrednja evropska država potrebuje nižanje davkov, so prepričani tudi številni drugi ordoliberalno usmerjeni ekonomisti. Zgled so jim bile ZDA predsednika Donalda Trumpa ter nekatere evropske države, kot sta Francija in Velika ­Britanija. Če jim osrednja evropska država, od katere so odvisni milijoni delovnih mest v Evropi, ne bo sledila, ji po teh analizah grozi selitev pro­izvodnje drugam.

Hvala, ker berete Delo že 65 let.

Aktualne in poglobljene vsebine, ki vam pomagajo razumeti svet – za 14,99 EUR na mesec!
NAROČITE  

Obstoječi naročnik?Prijavite se

Komentarji

VEČ NOVIC
Predstavitvene vsebine