Prvič bodo uzakonili, da se države ne smejo vmešavati v medije
Evropski parlament je danes na plenarnem zasedanju v Strasbourgu z veliko večino sprejel izhodišče za pogajanja o aktu o svobodi medijev. Ta med drugim predvideva, da morajo države članice zagotavljati pluralnost medijev ter ščititi njihovo neodvisnost pred različnimi interesi. Velikim spletnim platformam pa preprečuje poseganje v medije.
Evropski poslanci so predlog akta, ki ga je 7. septembra potrdil pristojni parlamentarni odbor, danes sprejeli s 448 glasovi za, 102 proti in 75 vzdržanimi.
Poslanci želijo prepovedati vse oblike vmešavanja v uredniške odločitve medijev in preprečiti zunanje pritiske na novinarje, kot je siljenje v razkritje virov. Uporaba vohunske programske opreme je glede na sprejeti predlog upravičena le kot skrajni ukrep, če jo odredi neodvisni pravosodni organ za preiskavo hudega kaznivega dejanja.
Lastniška struktura
Vsi mediji bi glede na predlog zakonodaje morali objaviti informacije o svoji lastniški strukturi ter poročati o sredstvih, ki jih dobijo od držav, tudi od nečlanic Unije.
Akt o svobodi medijev naj bi velikim spletnim platformam preprečil vmešavanje v medijske vsebine. Parlament med drugim poziva, da bi za ta namen vzpostavili mehanizem za upravljanje nalogov za odstranitev vsebin.
Z novo zakonodajo bo ustanovljen evropski odbor za medijske storitve. Evropski poslanci želijo, da bi bil neodvisen od evropske komisije. Zavzemajo se tudi za neodvisno skupino strokovnjakov, ki bi predstavljala medijski sektor in civilno družbo ter svetovala novemu odboru.
Po današnjem sprejetju stališča parlamenta se lahko začnejo pogajanja s svetom EU o končnem besedilu akta. Svet EU je svoje stališče sprejel junija 2023.
Evropski poslanci so danes v razpravi večinoma podprli predlog akta o svobodi medijev in poudarjali pomen neodvisnega novinarstva za zaščito demokracije, poslanci iz skrajne desnice pa so menili, da gre za vmešavanje evropske komisije v medije. Podpredsednica komisije Věra Jourová je izrazila upanje, da se bodo pogajanja o aktu končala še letos.
Poročevalka Sabine Verheyen je v razpravi v Strasbourgu poudarila, da je predlog akta uravnotežen, zagotavlja transparentnost lastništva in minimalne standarde za novinarje. Vključuje tudi velike spletne platforme, ki so večinoma neevropske, da ne bodo mogle narekovati vsebin medijev. Zatrdila je še, da akt o digitalnih storitvah ostaja neokrnjen in »gre z roko v roki« z aktom o svobodi medijev.
»Ni bilo lahko priti do tukaj,« je glede akta poudarila Jourová in dodala, da so na začetku mnogi menili, da gre za misijo nemogoče. Poudarila je, da bodo z aktom prvič uzakonili, da se države ne smejo vmešavati v medije, da noben javni medij ne bo trobilo posameznih strank in da bodo novinarji zaščiteni. Akt po njenih besedah vključuje tudi priporočila za države članice glede koncentracije medijev.
Jourová je še izrazila upanje, da se bodo pogajanja o aktu med evropskimi institucijami končala še letos. Poudarila je, da ve, da je časa malo, a računa na špansko predsedstvo svetu EU.
Irena Joveva (Renew/Svoboda), ki je poročevalka v senci za akt o svobodi medijev, je med drugim opozorila, da po vsej EU ostaja tveganje, nobena država ni imuna za to. »Dogajajo se netransparentni prevzemi medijskih podjetij za lastne interese, javni mediji, steber kredibilnega informiranja ljudi, so marsikje – v Sloveniji na srečo ne več – milo rečeno podvrženi poskusom podreditve,« je dejala.
Po njenih besedah je bil skrajni čas za dodatne zakonske varovalke na ravni EU. »Ni čarobne palice za rešitev vseh nakopičenih težav,« je dejala in ocenila, da je akt o svobodi medijev trenutno najbolj odločen korak k zagotovitvi svobode medijev. »Nihče naj se ga ne boji ... razen tistih, ki to svobodo spodkopavajo,« je pozvala.
Romana Tomc (EPP/SDS) pa je dejala, da se je v Sloveniji zgodil popoln politični prevzem javne RTV s strani leve vladne koalicije, ki je v nasprotju z aktom o svobodi medijev. Jourovi je očitala, da ni storila nič, da bi to preprečila, čeprav je bila o vsem obveščena, celo javno je zagovarjala to, kar akt izrecno prepoveduje.
»Poslušate samo na eno uho. V primeru Slovenije ne ščitite javnih medijev niti neodvisne uredniške politike in novinarjev, ampak ščitite tiste, ki to rušijo,« je Jourovi še očitala Tomčeva. Pri tem jo je pozvala, naj slovenski javnosti pojasni, kaj bo naredila, da bi popravila škodo, ki je bila z njeno pomočjo narejena javnemu mediju v Sloveniji.
Nujni boj proti dezinformacijam
Več sodelujočih v razpravi je izpostavilo nujnost zaščite novinarjev in njihovih virov ter nujnost boja proti dezinformacijam. »Zagotoviti moramo popolno neodvisnost javnih medijev od vlad, tudi finančno neodvisnost,« pa je v imenu skupine socialistov in demokratov (S&D) poudaril Massimiliano Smeriglio.
Nekateri so tudi izpostavili tiste, ki so po njihovem grožnja medijski svobodi. »Poskusi hromitve javnih medijev in utišanja kritik in napadov na novinarje imajo v Evropi več imen: Orbán, Babiš, Kaczyński, Janša,« je dejal Marcel Kolaja (Zeleni).
Poslanci iz vrst evropskih konservativcev in reformistov (ECR) in Identiteta in demokracija (ID) so po drugi strani poudarjali, da predlog akta posega v pravice držav članic, da same oblikujejo politiko medijev in da komisija želi nezakonito poseči v pristojnosti držav. »Ursula von der Leyen poskuša uvesti propagando kot v času Sovjetske zveze,« je poudaril romunski konservativec Cristian Terhes.
Jourová je na njihove kritike odgovorila, da komisija ima zakonsko pristojnost, da uredi področje medijev.
