Dosežen napredek glede izvoza ukrajinskega žita
20.15 Dosežen napredek glede izvoza ukrajinskega žita
Ruski predsednik Vladimir Putin se je danes v Teheranu sestal s turškim kolegom Recepom Tayyipom Erdoganom. Razpravljala sta o Siriji, vojni v Ukrajini in izvozu ukrajinskega žita. Pri tem se je Putin zahvalil turškemu predsedniku za posredovanje v pogovorih o izvozu žita in dejal, da je bil dosežen določen napredek. Erdogan je medtem izrazil upanje, da bodo pogovori o izvozu ukrajinskega žita iz črnomorskih pristanišč uspešni in pohvalil konstruktivno odnos Rusije do tega vprašanja, poroča ruska tiskovna agencija Tass.
Predsednika sta razpravljala tudi o konfliktu v Siriji in na Kavkazu, pri čemer je Putin dejal, da se razvijajo obetavni dvostranski projekti. Turčija in Rusija sta sicer na nasprotnih straneh v Siriji in Libiji, tekmujeta za vpliv na južnem Kavkazu, turška bojna brezpilotna letala pa podpirajo ukrajinsko vojsko.
Putin se je danes že sestal z iranskim predsednikom Ebrahimom Raisijem. Sledilo pa bo tudi srečanje z vrhovnim voditeljem ajatolo Alijem Hamenejem. Obisk Irana, ki je šele drugi obisk Putina v tujini od začetka invazije na Ukrajino, je priložnost za nadaljnjo poglobitev vezi z Iranom, ki je eden redkih preostalih mednarodnih zaveznikov Rusije.
13.43 Evropska komisija predlaga skupne nakupe orožja
Evropska komisija je danes sprejela predlog o vzpostavitvi mehanizma, ki bi državam članicam omogočil skupne nakupe orožja v vrednosti 500 milijonov evrov. S tem bi EU »naslovila kritične potrebe po orožju in opremi, ki so posledica ruske agresije na Ukrajino«. Instrument za krepitev obrambne industrije s skupnimi javnimi naročili (EDIRPA) bi v prihodnjih dveh letih črpal sredstva iz proračuna EU in državam pomagal nadomestiti zaloge orožja, potem ko so se te v številnih članicah EU izpraznile zaradi pošiljk v Ukrajino.
Evropska komisarka za konkurenco in izvršna podpredsednica evropske komisije Margrethe Vestager je dejala, da so »članice sprejele drzne ukrepe in Ukrajini poslale nujno potrebno opremo za obrambo. EU jim bo v duhu solidarnosti pomagala obnoviti te zaloge s spodbujanjem skupnih javnih naročil«. »Države EU so črpale iz svojih zalog streliva, lahkega in težkega topništva, protiletalskih in protitankovskih obrambnih sistemov ter celo oklepnih vozil in tankov,« je dodal evropski komisar za notranji trg Thierry Breton.
13.19 Ukrajinska prva dama na obisku v ZDA
Prva dama Ukrajine Olena Zelenska se mudi v ZDA, kjer se je v ponedeljek sestala z državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, danes pa se bo pogovarjala s svojo kolegico Jill Biden, je sporočila Bela hiša. V sredo naj bi imela govor pred kongresom, poroča britanski BBC. Zelenska sicer nima uradne funkcije v ukrajinski vladi, vendar si po skoraj petih mesecih vojne Ukrajina želi na vsak način pridobiti dodatno vojaško in politično podporo ZDA. Kongres je državi, ki jo je 24. februarja napadla Rusija, sicer že odobril skoraj 40 milijard dolarjev pomoči, ki naj bi bila v celoti dodeljena do konca septembra.
11.30 Prepovedana ruska televizija Dožd začela oddajati iz tujine
Ruska televizija Dožd, ki je marca prenehala delovati, je v ponedeljek znova začela oddajati iz Latvije. Prek svojega kanala na youtubu je oddajala informativni program, ki ga je vodil glavni urednik Tihon Dzjadko. TV Dožd se je bila primorana preseliti zaradi okrepljenih pritiskov ruskih oblasti na neodvisne medije po invaziji na Ukrajino.
Tako kot več drugih medijev se je tudi Dožd odločil za selitev v baltsko sosedo. Iz televizijske postaje, katere ime v prevodu pomeni dež, so sporočili, da ima medij licenco za oddajanje v Evropski uniji in studie v Amsterdamu, Parizu in Tbilisiju, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
10.34 Zelenski odpustil še 28 uslužbencev tajne službe
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je v ponedeljek odpustil še 28 uslužbencev tajne službe SBU na različnih ravneh organizacije, pri čemer je kot vzrok navedel nezadovoljive delovne rezultate, poroča nemška tiskovna agencija DPA. Zelenski je zaradi domnevne izdaje že v nedeljo razrešil vodjo te varnostne službe. Poleg vodje varnostne službe Ivana Bakanova je Zelenski odstavil tudi generalno državno tožilko Irino Venediktovo. Kot vzrok je navedel številne primere domnevnih izdaj med ukrajinskimi uradniki kazenskega pregona. Po besedah Zelenskega je v državi odprtih 651 kazenskih zadev zaradi obtožb veleizdaje ter sodelovanja in pomoči Rusiji, ki so jih domnevno zagrešili ukrajinski uradniki, med njimi uslužbenci tožilstva, preiskovalnih organov in pripadniki varnostnih agencij.
Med temi je tudi 60 primerov uradnikov, ki so ostali na ozemljih pod rusko zasedbo, je povedal Zelenski. Za začasnega vodjo varnostne službe je v ponedeljek imenoval dosedanjega namestnika, 39-letnega Vasila Maljuka.
10.13 Marčni napad na gledališče naj bi povzročili Ukrajinci
Uradniki v samooklicani Ljudski republiki Doneck (DPR) so zatrdili, da so bombardiranje gledališča v Mariupolju na začetku vojne povzročili Ukrajinci, ki so razstrelili gledališče od znotraj, in da je bilo število žrtev 14, in ne več sto, kot trdi Kijev, njihove navedbe povzema Guardian. Marca je bombni napad veljal za najsmrtonosnejši posamični napad, odkar je Moskva začela invazijo na Ukrajino, videoposnetki pa prikazujejo civiliste, ki so se zatekli v klet gledališča, kako bežijo. Aleksej Kutsurubenko, vodja preiskovalnega oddelka urada generalnega tožilca DPR, je po navedbah ruske tiskovne agencije RIA Novosti dejal: »Med preiskavo so v prostorih uničenega dramskega gledališča našli ostanke 14 trupel. Drugih ostankov niso našli.«
7.15 Putin danes na obisku v Teheranu, predvideno tudi dvostransko srečanje z Erdoğanom
Ruski predsednik Vladimir Putin bo danes na obisku v Teheranu, kar bo njegov drugi obisk v tujini od začetka ruske agresije na Ukrajino. V iransko prestolnico bo prispel tudi turški predsednik Recep Tayyip Erdoğan, v ospredju pogovorov voditeljev Rusije in Turčije ter iranskega predsednika Ebrahima Raisija bo Sirija.
V Kremlju so ob najavi Putinovega obiska prejšnji teden sporočili, da se bodo srečali voditelji držav, ki jamčijo za mirovni proces v Siriji. Rusija, Turčija in Iran so ključni akterji vojne v Siriji, ki traja že od leta 2011. Moskva in Teheran podpirata režim Bašarja al Asada, medtem ko je Ankara na strani upornikov. Trojica držav je leta 2017 sprožila tako imenovani proces iz Astane, katerega cilj je vzpostavitev miru v Siriji.
Turčija je sicer konec maja sprožila novo operacijo na severu Sirije, kjer si prizadeva vzpostaviti varnostno območje ob meji. V Moskvi in Teheranu so ofenzivo kritizirali. Erdoğan in Putin bosta imela v Teheranu tudi dvostransko srečanje, njuno prvo od začetka vojne v Ukrajini. Turčija, sicer članica Nata, si že dlje časa prizadeva posredovati med Moskvo in Kijevom.
Med drugim v Turčiji potekajo pogovori med Rusijo in Ukrajino o deblokadi izvoza ukrajinskega žita, na katerih naj bi dosegli določen napredek. Po napovedih Kremlja naj bi predsednika govorila o mehanizmih, ki bi omogočili izvoz žita iz Ukrajine.
