Madžarska na mejo z Ukrajino pošilja vojsko
18.30 Soglasje EU o svežnju sankcij proti Rusiji
Zunanji ministri EU so se zgodaj zvečer na neuradnem zasedanju v Parizu strinjali o svežnju sankcij proti Rusiji. Na seznam kaznovanih bo 351 poslancev dume, ki so včeraj glasovali za priznanje regij Luganska in Donecka. Kaznovanih bo tudi 27 posameznikov in entitet, ki so sodelovali pri spodkopavanju Ukrajine, denimo v obrambnem sektorju. Za kaznovane velja zamrznitev premoženja in vstopa v EU, pa prepoved poslovanja z njimi. Omejeni bodo odnosi z obema regijama, za Rusijo pa bodo veljale omejitve pri dostopu do kapitalskih in finančnih trgov v EU. EU bo v Ukrajino poslala tudi misijo, ki ji bo podpirala pri obrambi pred kibernetičnimi napadi. Če bo Rusija šla še dlje, bo EU sankcije še poostrila.
18.05 Ruski Svet federacije odobril napotitev ruske vojske v Donbas
Zgornji dom ruskega parlamenta je danes predsedniku Vladimirju Putinu odobril napotitev ruske vojske zunaj države za podporo separatistom v Ukrajini. Odločitev je podprlo skupno 153 ruskih svetnike, proti ni bil nihče, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
17.56 Nato: Najbolj nevaren trenutek za evropsko varnost
»To je najbolj nevaren trenutek za evropsko varnost v generaciji,« je ocenil generalni sekretar Nata Jens Stoltenberg. Nato bo »naredil vse, kar je treba, da zaščiti zavezništvo pred agresijo«. Ruski vojaki so po njegovih besedah že razmeščeni na terenu ob meji z Ukrajino v bojnih formacijah. Po ocenah Nata je Rusija v Ukrajini in v Belorusiji nakopičila več kot 150.000 vojakov.
17.40 Madžarska na mejo z Ukrajino pošilja vojsko
Madžarska bo zaradi stopnjevanja napetosti med Rusijo in Ukrajino na ukrajinsko mejo poslala vojsko, je danes sporočil madžarski obrambni minister Tibor Benko. Madžarski vojaki na meji se morajo pripraviti na prihod beguncev in poskrbeti za druge humanitarne naloge, je dejal, poroča madžarska tiskovna agencija Mti.
Kot je dejal po seji odbora za nacionalno varnost, mu je premier Viktor Orban naročil, naj vojsko zadolži za preprečevanje morebitnih oboroženih vdorov na madžarsko ozemlje. Podrobnosti o tem, koliko vojakov bo napotenih v vzhodno regijo, ni navedel.
17.30 Četudi Rusija zapre pipo, bo EU imela dovolj plina
EU ima zagotovljeno preskrbo s plinom, četudi bi se Moskva odločila, da z zaostrovanjem rusko-ukrajinske krize ali kot odziv na sankcije delno zapre plinsko pipo. Po navedbah evropske komisije je EU »na varni strani«, če bi Rusija delno ali v celoti ustavila dobave. V zadnjih mesecih si je v pogovorih z drugimi državami, od Azerbajdžana do ZDA, zagotovili preskrbo z več plina, predvsem utekočinjenega (LNG). Tako so bile januarske dobave LNG rekordne. Tudi skladišča zalog plina v EU so še 30-odstotno polna. V Bruslju opozarjajo, da je EU v zadnjih letih uspelo diverzificirati preskrbo in vzpostaviti boljše notranje povezave plinovodov. Tudi zamrznitev Severnega toka 2 nima nobenega vpliva, saj ta plinovod sploh še ni začel delovati. Poleg tega bi bil le druga pot za isti plin, ki se sicer iz Rusije preteka v Evropo po drugih plinovodih. Bruseljska logika je že tako, da je trajna rešitev le zeleni prehod na obnovljive vire, ki so cenejši in pri njih ne nastaja odvisnost od tujine. EU pokrije okoli četrtino energetskih potreb s plinom, 90 odstotkov pa ga mora uvoziti, 40 odstotkov iz Rusije.
16.40 Moskva zatrjuje, da na vzhodu Ukrajine ni ruskih vojakov
Rusija »za zdaj« ne namerava poslati vojakov na vzhod Ukrajine, vendar bo to storila v primeru »grožnje«, je danes poudaril namestnik ruskega zunanjega ministra Andrej Rudenko. Po informacijah tako Moskve kot separatistov v Donecku danes na konfliktnem območju na vzhodu Ukrajine ni bilo ruskih vojakov, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
Potem ko je ruski parlament danes ratificiral dogovora o sodelovanju Moskve s separatističnima samooklicanima republikama Doneck in Lugansk, je Rudenko pojasnil, da dogovora sicer vključujeta zagotavljanje »vojaške pomoči«. Vendar je poudaril, da se treba izogibati »špekulacijam« o napotitvi vojakov.
»Za zdaj nihče ne namerava ničesar nikamor pošiljati. Če bo grožnja, bomo pomagali v skladu z ratificiranimi pogodbami,« je dodal. Tako kot Moskva tudi separatisti v Donecku zatrjujejo, da danes na vzhodu Ukrajine ni bilo ruskih vojakov.
16.20 Pahor in Janša obsojata priznanje
Predsednika republike in vlade, Borut Pahor in Janez Janša, se strinjata, da je odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da podpiše ukaz o priznanju dveh samooklicanih separatističnih regij v Ukrajini, groba kršitev mednarodnega prava in resen poseg v suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine, je danes tvitnil Pahor.
Kasneje je opravil konferenčni klic z ministri za obrambo, zunanje zadeve in gospodarstvo Matejem Toninom, Anžetom Logarjem in Zdravkom Počivalškom, na katerem so se dogovorili, da je Slovenija pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU.
15.51 ZDA in Ukrajina pozdravili ustavitev Severnega toka 2
ZDA in Ukrajina sta pozdravili današnjo odločitev Nemčije, da začasno ustavi projekt plinovoda Severni tok 2 z Rusijo v odgovor na rusko priznanje separatističnih regij Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine. Bela hiša je ob tem za danes napovedala svoje ukrepe. Moskva v prvih odzivih trdi, da se ne boji ničesar.
15.21 EU: Intenzivna ruska kampanja z dezinformacijami
V EU v zadnjih dneh ugotavljajo intenzivno in usklajeno rusko delovanje z dezinformacijami glede Ukrajine. To po navedbah visokega uradnika EU velja za državne medije, z državo povezane medije in celoten »prokremeljski ekosistem«. Prvo področje je zamenjava vzrokov in posledic z navedbami o agresivnih Ukrajini in Zahodu, ki kopičita vojaštvo, Rusija pa je ogrožena. Drugo delovanje je predstavljanje Ukrajine kot propadle države. Tretji grozd so dezinformacije, ki bi lahko bile uporabljene kot povod za vojno (casus belli).
Takšno širjenje dezinformacij po navedbah visokega uradnika ni naključje, saj poteka z jasno strategijo v ozadju. Med drugim so registrirali hiter uporabe porast pojmov, kot so nacistično, genocid (po tiskovni konferenci Vladimirja Putina z nemškim kanclerjem Olafom Scholzem) ali begunci, s čimer so predstavljali položaj kot humanitarno krizo. Cilj EU je sicer opozarjati in spodbujati zavedanje o takšnem delovanju Rusije. V nekaj evropskih medijih so ponoči, denimo, pisali o ruskih mirovnih silah, ki bodo napotene v Donbas.
15.13 Nato danes na izrednem zasedanju z Ukrajino
Potem ko je Moskva priznala samooklicani proruski republiki Lugansk in Doneck na vzhodu Ukrajine je zveza Nato za danes sklicala izredno zasedanje veleposlanikov 30 držav članic Nata s predstavniki Ukrajine.
14.22 Rusija ne bo prekinila dobav plina
Ruski predsednik Vladimir Putin je danes zatrdil, da kljub napetostim v odnosih z Zahodom zaradi Ukrajine njegova država ne bo prekinila dobav plina. Dejal pa je tudi, da ne načrtuje obnovitve ruskega imperija, poročajo tuje tiskovne agencije.
13.34 Na mizi prvi sveženj sankcij
Prvi sveženj sankcij EU bo ciljal na vse vpletene v odločitev o priznanju območij Donecka in Luganska. Sprejeti bodo ukrepi proti bankam, ki financirajo ruske vojaške in druge operacije na teh območjih. Usmerjen bo proti zmožnostim ruske države in vlade za dostop do kapitalskih in finančnih trgov in storitev v EU, da bi omejili financiranje politike zaostrovanja in agresije. Ukrepi bodo zadevali tudi trgovino iz obeh regij v EU in iz nje. Tako bi zagotovili, da bodo vpleteni občutili gospodarske posledice svojih nezakonitih in agresivnih dejanj. Zunanji ministri EU se bodo sestali na neuradnem zasedanju ob 16. uri. Nato bo sveženj uradno predlagan v takojšnje sprejetje. V luči nadaljnjega razvoja dogodkov je EU pripravljena sprejeti dodatne ukrepe. Informacijo o vsebini svežnja sta objavila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel.
13.33 Ukrajina razmišlja o prekinitvi diplomatskih stikov z Rusijo
Ukrajina je danes na posvetovanja v domovino poklicala vodjo svojega predstavništva v Moskvi, odpravnika poslov Vasila Pokotila. Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je dejal, da razmišljajo o prekinitvi diplomatskih odnosov z Rusijo.
12.12 Nemčija ustavlja certificiranje Severnega toka 2
Nemški kancler Olaf Scholz je odločitev ruskega predsednika Putina, da prizna samooklicani Ljudski republiki Lugansk in Doneck, označil za resno kršitev mednarodnega prava. Scholz je v Berlinu pojasnil, da je prosil Zvezno ministrstvo za gospodarstvo, naj sprejme potrebne administrativne ukrepe, da plinovoda za zdaj ne bo mogoče certificirati. »To se sicer sliši tehnično, vendar je to nujen administrativni korak, da plinovoda zdaj ni mogoče certificirati,« je povedal Scholz in poudaril, da brez tega certifikata Severni tok 2 ne more začeti obratovati.
Plinovod Severni tok 2 pod Baltskim morjem povezuje Rusijo in Nemčijo. Septembra lani so ga dokončali, vendar je še brez obratovalnega dovoljenja, ker ga zaradi pravnih razlogov blokira nemški regulator na področju energetike BNetzA.
12:00 Bruselj predlaga prepoved trgovanja z ruskimi obveznicami
Po poročanju nemške tiskovne agencije DPA je evropska komisija predlagala obsežne sankcije proti Rusiji. Med drugi predlaga prepoved trgovanja z ruskimi državnimi obveznicami, s čimer bi otežili financiranje ruske držav. Na seznam za sankcije naj bi prišlo več sto posameznikov, med drugim 350 poslancev, ki so glasovali za priznanje samooklicanih ljudskih republik Lugansk in Doneck, predsednika Vladimira Putina še ni na seznamu kaznovanih. Sankcije bi bile vpeljane tudi za banke, ki poslujejo na vzhodu države. Tam naj tudi več ne bi veljala pravila iz trgovinskega sporazuma med EU in Ukrajino. V primeru ruskega napada na celotno Ukrajino bodo po poročanju DPA sprejete še obsežnejše sankcije, tudi za energetski sektor, pa prepoved izvoza visoko tehnoloških izdelkov v Rusijo. Sankcije sicer sprejemajo države članice v svetu EU.
11.50 EU enotna glede sankcij proti Rusiji: zamrznitev premoženja in prepoved vstopa
EU ima enotno stališče o odzivu na ruske odločitve, je po zasedanju stalnih predstavnikov držav članic (Coreper) sporočilo francosko predsedstvo. Proti vpletenim bodo sprejete usmerjene sankcije (zamrznitev premoženja in prepoved vstopa). Popoldne bodo o njih razpravljali zunanji ministri EU na neuradnem srečanju v Parizu. Coreper naj bi spet zasedal zvečer.
11.14 Nasilje na vzhodu Ukrajine se zaostruje
V minulih 24 urah sta bila po navedbah Kijeva tam ubita najmanj dva ukrajinska vojaka, še okoli 20 je bilo ranjenih. Proruski separatisti med drugim poročajo o novem krvavem napadu ukrajinskih saboterjev. Ukrajinska vojska je po navedbah tamkajšnjih medijev objavila, da je v zadnjih 24 urah na t. i. kontaktni črti zabeležila kar 84 kršitev prekinitve ognja s strani separatistov. S težkim topništvom naj bi obstreljevali okoli 40 naselij vzdolž frontne linije. Glede zadnjih žrtev med ukrajinskimi vojaki je vojska izpostavila, da jih toliko kot v minulih 24 urah letos še ni bilo. Očividci poročajo tudi o premikih neoznačenih tankov in druge vojaške opreme v Donecku.
Ruski mediji, med drugim tiskovna agencija Tass, medtem izpostavljajo navedbe predstavnikov oblasti v Donecku, da so ukrajinski saboterji danes zjutraj na avtocesti Doneck-Gorlovka aktivirali bombo, pri čemer so bili ubiti trije civilisti. Separatisti so tudi v minulih dneh poročali o krvavih napadih, za katerimi po njihovih trditvah stojijo ukrajinski saboterji, diverzanti oziroma infiltratorji, kot jih imenujejo. Nedaleč od prizorišča eksplozije naj bi bila kasneje tarča obstreljevanja z granatami skupina tujih novinarjev, natančneje ruski, italijanski in ameriški, poroča Tass in dodaja, da ni bil nihče ranjen.
Oblasti v Lugansku in Donecku medtem ukrajinski vojski očitajo, da je v ponedeljek in ponoči nadaljevala s številnimi kršitvami premirja oziroma z obstreljevanjem naselij s topništvom, raketometi, različnimi metalci granat in lahkim orožjem. Kot trdijo, gre za točno usmerjene napade in ne zgolj naključno obstreljevanje.
Stalni predstavnik Rusije pri Združenih narodih Vasilij Nebenzija je ponoči na zasedanju Varnostnega sveta ZN zatrdil, da ima Kijev ob kontaktni črti že okoli 120.000 svojih vojakov. Po navedbah separatistov se nameščanje sil in opreme nadaljuje, med drugim naj bi prihajali plačanci Kijeva in pripadniki ultranacionalističnega in skrajno desnega gibanja Desni sektor. o navedbah Moskve se spričo nasilja nadaljuje množičen beg ljudi iz Donecka in Luganska. Po podatkih ruske obveščevalne službe FSB jih je samo v zadnjih 24 urah mejne kontrolne točke na območju ruske regije Rostov prečkalo več kot 20.000, še dobrih 11.000 ljudi pa se je zateklo v druge regije ob meji. Skupno naj bi bilo v Rusiji že okoli 90.000 beguncev z območja Donbasa, poroča nemška tiskovna agencija dpa.
09.54 Tega ne bi imenoval polna invazija, a ruske enote so na ozemlje Ukrajine
Visoki zunanjepolitični predstavnik EU Josep Borrell je pred začetkom ministrskega foruma sodelovanja v indo-pacifiškem območju v Parizu napovedal, da bodo prve sankcije sprejete že danes popoldne, predvidoma na zasedanju zunanjih ministrov v francoskem glavnem mestu. Glede razsežnosti ruskega delovanja je Borrell ocenil: »Tega ne bi imenoval polna invazija, a ruske enote so na ozemlje Ukrajine«.
09.51 Bo Rusija potrdila tudi ozemeljske težnje upornikov?
Po Putinovi odločitvi o priznanju neodvisnosti regij Doneck in Lugansk je ostalo vprašanje, ali bo rusko priznanje omejeno zgolj na območje pod nadzorom proruskih upornikov ali na celotno ozemlje obeh regij, večina katerega je še vedno v rokah Ukrajine. Leonid Kalašnikov, predsednik odbora za odnose z nekdanjimi sovjetskimi republikami v ruski dumi, je po poročanju agencije Interfax nakazal, da bo parlament danes ratificiral dogovore, s katerimi bo Rusija potrdila ozemeljske težnje upornikov. Analitiki se bojijo, da bo to samo še poglobilo spor med Moskvo in Kijevom, saj proruski uporniki trenutno nadzorujejo le okoli tretjino ozemlja obeh regij.
09.30 Sanckije proti Rusiji bi utegnile biti potrjene že danes
Francosko predsedstvo sveta EU je za 9:30 sklicalo zasedanje stalnih predstavnikov držav članic o sankcijah proti Rusiji v povezavi z odločitvijo Vladimirja Putina o priznanju dveh separatističnih območij v Ukrajini in napotitvi vojske v obe območji. Predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen in predsednik evropskega sveta Charles Michel sta sinoči že napovedala sankcije proti vpletenim v priznanje območij, ki je po njunih besedah dejanje v nasprotju z mednarodnim pravom in sporazumom iz Minska. Prve sankcije so prepoved vstopa in zamrznitev premoženja v EU. Takšne ukrepe je Unija sprejema že od leta 2014 po ruski aneksiji Krima in destabilizaciji vzhodne Ukrajine. Ena od vprašanj je, ali bo na seznam uvrščen tudi Putin. Sankcije bi utegnile biti potrjene že danes.
08.55 Ruski zunanji minister še vedno pripravljen na pogovore z ameriškim državnim sekretarjem
Moskva je danes sporočila, da je ruski zunanji minister Sergej Lavrov še vedno pripravljen na pogovore z ameriškim državnim sekretarjem Antonyjem Blinknom, potem ko je predsednik Vladimir Putin ukazal vstop vojske v samooklicani republiki. »Vedno smo naklonjeni diplomaciji,« je poudarila tiskovna predstavnica zunanjega ministrstva Marija Zaharova.
»Tudi v najtežjih časih smo povedali, da smo pripravljeni na pogajalski proces,« je na vprašanje, ali odločitev o priznanju samooklicanih republik vpliva na načrte za srečanje zunanjih ministrov Rusije in ZDA. »Naše stališče ostaja nespremenjeno. Pripravljeni smo na pogajanja,« je še enkrat poudarila Zaharova.
07.28 Janša obsodil rusko priznanje ukrajinskih separatističnih regij
Slovenski premier Janez Janša se je pridružil obsodbam ruskega priznanja neodvisnosti ukrajinskih separatističnih regij Doneck in Lugansk. Zavzel se je za to, da Evropska unija Ukrajini ponudi perspektivo polnopravnega članstva. »Rusko priznanje dveh separatističnih ozemelj v Ukrajini je očitno kršenje mednarodnega prava ter dogovorov iz Budimpešte in Minska. Slovenija obsoja to nezakonito dejanje. EU mora Ukrajini ponuditi perspektivo polnopravnega članstva,« je na Twitterju ponoči zapisal Janša. Da Slovenija ostro obsoja odločitev ruskega predsednika Putina, je na Twitterju zapisalo tudi zunanje ministrstvo. »Ti sovražni ukrepi predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava in zavez iz dogovorov iz Minska, ne bodo ostali brez posledic,« so sporočili. Ponovili so, da Slovenija neomajno podpira neodvisnost, suverenost in ozemeljsko celovitost Ukrajine v okviru mednarodno priznanih meja. Na MZZ so izrekli tudi podporo ukrajinskemu vodstvu v luči te »agresije, v celoti in enostransko sprožene s strani Rusije«.
Obrambno ministrstvo je medtem na Twitterju zapisalo, da je minister Matej Tonin v luči dogajanja v Ukrajini opravil konferenčni klic s premierjem Janšo, zunanjim ministrom Anžetom Logarjem in gospodarskim ministrom Zdravkom Počivalškom. Izmenjali so aktualne informacije in uskladili pristop Slovenije do krize. »Slovenija je pripravljena podpreti članstvo Ukrajine v EU in okrepiti prisotnost Slovenske vojske v vzhodnih članicah zveze Nato,« je Mors zapisal na Twitterju.
06.30 Varnostni svet ZN obsodil rusko priznanje separatističnih republik
Večina članic Varnostnega sveta ZN je na sinočnji izredni seji obsodila rusko priznanje separatističnih ukrajinskih pokrajin Lugansk in Doneck, ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je seji predsedoval, pa je ostal osamljen v utemeljevanju potez Moskve. Ruske odločitve ni podprla niti Kitajska, generalni sekretar ZN Antonio Guterres pa jo je že pred zasedanjem varnostnega sveta označil za kršitev Ustanovne listine ZN.
Namestnica generalnega sekretarja ZN za politične zadeve Rosemary DiCarlo je članicam varnostnega sveta povedala, da je tveganje velikega spopada resno in ga je treba za vsako ceno preprečiti. ZN obžalujejo rusko odločitev o napotitvi vojaških enot na vzhod Ukrajine in izražajo globoko zaskrbljenost nad poročili o civilnih žrtvah, napadih na civilno infrastrukturo in okrepitvijo bombardiranja.
Ameriška veleposlanica Linda Thomas Greenfield si je privoščila ruskega predsednika Vladimirja Putina in njegovo opredelitev enot, ki jih je poslal v Ukrajino, kot mirovne sile označila kot nesmisel. Putinov govor, med katerim je razglasil priznanje neodvisnosti Luganska in Donecka, pa je opredelila kot vrsto nezaslišanih laži, ki so bile namenjene ustvarjanju pretveze za vojno.
»Soočeni smo z zelo, zelo dramatičnim položajem,« je med drugim dejal francoski veleposlanik pri ZN Nicolas de Riviere novinarjem še pred zasedanjem varnostnega sveta. Francija je skupaj z ZDA in nekaterimi drugimi članicami Varnostnega sveta zahtevala izredno zasedanje na prošnjo Ukrajine. Britanska veleposlanica Barbara Woodward je na seji dejala, da mora biti VS ZN enoten pri pozivih Rusiji, naj spoštuje svoje obveznosti. Kenijski veleposlanik Martin Kimani pa je dejal, da je zaradi Rusije multilateralizem na smrtni postelji. Rusija ni dobila niti podpore Kitajske. Veleposlanik Zhang Jun je vse strani pozval k zadržanosti in naj se izogibajo dejanjem, ki bodo povečala napetosti. Kitajska pozdravlja in spodbuja vsa prizadevanja za diplomatsko rešitev, je dejal.
Ukrajinski veleposlanik Sergij Kislica je dramatično odstranil masko s svojega obraza in dejal, da so vsi cepljeni proti koronavirusu, vendar pa je na ZN udaril virus, ki nima cepiva in ga širi Kremelj.
Putinovo nezakonito in nelegitimno odločitev za priznanje tako imenovanih ljudskih republik Doneck in Lugansk je označil za napad na vse članice ZN. Zagotovil je, da ruska dejanja ne bodo spremenila mednarodno priznanih meja Ukrajine in zahteval umik ruske vojske Skliceval se je na sporazum iz Minska, vendar je podobno storil tudi ruski veleposlanik Vasilij Nebenzija, ki je trdil, da Ukrajina bombardira Doneck in Lugansk in Rusijo ter celo skuša izvajati sabotaže v Rusiji. Trdil je, da je Ukrajina tista, ki napada Rusijo. Rusija ne bo dovolila prelivanja krvi v Donbasu, zato je Putin tja poslal mirovne sile. Zahodne države je obtožil, da spodbujajo ukrajinsko agresijo.
05.01 Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pirčakuje podporo partnerskih držav
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski je po ruski odločitvi o priznanju separatističnih republik Doneck in Lugansk dejal, da Ukrajina pričakuje jasno in učinkovito podporo partnerskih držav, poroča tiskovna agencija dpa. »Zdaj bo postalo jasno kdo je naš pravi prijatelj in partner in kdo želi Rusijo prestrašiti le z besedami. Priznanje neodvisnosti okupiranih območij Donecka in Luganska lahko pomeni enostranski umik iz sporazuma iz Minska« je dejal Zelenski v nagovoru Ukrajincem zgodaj zjutraj v torek.
Zelenski je dejal, da se Ukrajina ne bo odzvala na provokacije, vendar pa se ne bo odpovedala svojemu ozemlju, čeprav sanja le o miru. »Zvesti smo mirni in diplomatski poti, ki ji bomo sledili,« je dejal Zelenski. Ukrajina je zaradi ruske poteze zahtevala sklic nujne izredne seje Varnostnega sveta ZN v New Yorku, ki mu februarja predseduje Rusija ter Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OVSE). Prav tako želi tudi srečanje v okvirju Normandijske četverice (Rusija, Ukrajina, Francija, Nemčija) Zelenski je v svojem nagovoru povedal še, da ni nobenega razloga za kaotično obnašanje in nobenega razloga za neprespane noči.
01.30 Svetu EU pripravlja nabor sankcij
Francosko predsedstvo Svetu EU pripravlja nabor sankcij, ki naj bi jih EU sprejela zaradi ruskega priznanja ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk kot neodvisnih držav. Stalni predstavniki članic EU naj bi se sestali danes ob 9.30, je tvitnilo francosko predsedstvo. Neimenovani predstavnik iz Elizejske palače je ob tem opozoril, da v vmesnem času ni mogoče izključiti dodatnih ruskih vojaških akcij, a da ima EU že pripravljen nabor ruskih entitet in posameznikov za »uravnotežen odziv na odločitev ruskega predsednika Vladimirja Putina, da prizna neodvisnost Donecka in Luganska ter tja napoti vojsko za zavarovanje miru«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Francija je sicer obsodila to Putinovo odločitev, s katero je prelomil obljube francoskemu predsedniku Emmanuelu Macronu. Putinov nagovor, v katerem je sporočil to svojo odločitev, pa v Parizu označujejo za paranoidnega, je za AFP povedal omenjeni predstavnik. Tudi Macron sam je pred tem obsodil Putinovo dejanje in ocenil, da se je ruski predsednik »jasno odločil, da ne bo spoštoval svojih zavez.« Ob tem je pozval k ciljno usmerjenim sankcijam EU proti Rusiji. EU skupaj z zavezniki v Natu sicer že dlje časa opozarja, da bo uvedla ostre sankcije proti Rusiji, če bo napadla Ukrajino.
00.39 Rusija naj bi na vzhodu že gradila svoja oporišča
Zaenkrat še ni verodostojnih poročil, da bi uradne ruske sile že vstopile v Doneck in Lugansk. Tam je sicer že vse od začetka vstaje separatistov leta 2014 prisotna množica oboroženih "prostovoljcev", domnevno tudi ruskih vojakov. Nasilje v obeh regijah se sicer stopnjuje iz dneva v dan. Opazovalci Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi so v ponedeljek zabeležili več kot 3000 kršitev prekinitve ognja, še poroča AFP.
Rusija namerava v separatističnih pokrajinah Doneck in Lugansk na vzhodu Ukrajine graditi svoja vojaška oporišča, piše v "sporazumih o prijateljstvu", ki sta bila sklenjena ob ruskem priznanju teh pokrajin kot samostojnih republik. Ruska vojska naj bi skrbela tudi za varnost njunih meja. Sporazumi pa so sklenjeni za najmanj deset let.
Vsebino obeh sporazumov je na svojih spletnih straneh objavil spodnji dom ruskega parlamenta, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Kaj pomeni skupno varovanje meja in katere bodo meje, ki naj bi jih varovali, zaenkrat ni povsem jasno. Analitiki pa že opozarjajo, da sta formalno regiji Doneck in Lugansk precej večji od ozemlja, ki ga od začetka vstaje leta 2014 nadzorujejo separatistični uporniki.
00.26 ZDA s sankcijami za Donask in Lugansk
Ameriški predsednik Joe Biden je kmalu zatem, ko je ruski predsednik Vladimir Putin priznal neodvisnost separatističnih ukrajinskih pokrajin Doneck in Lugansk, uvedel sankcije proti vsem, ki bodo tam opravljali kakršnekoli transakcije.
Sankcije je že napovedala tiskovna predstavnica Bele hiše Jen Psaki, ki je razložila, da gre za ločene sankcije od tistih, ki bodo uvedene, če bo Rusija nadaljevala z oboroženo agresijo proti Ukrajini.
Putin je sicer kmalu po priznanju izdal ukaz vojski, naj "zavaruje mir" v Donecku in Lugansku. Ko se bo to zgodilo, bodo sledile nove sankcije ZDA in predvidoma tudi zavezniških držav, kot obljubljajo od začetka zaostrovanja ukrajinske krize.
ZDA so hkrati z izdajo Bidnovega ukaza o sankcijah skupaj z zavezniškimi državami zahtevale izredno sejo Varnostnega sveta ZN, odločitev o tem pa je odvisna od predsedujoče države. Varnostnemu svetu ZN februarja sicer predseduje Rusija. V vsakem primeru pa bo Varnostni svet ZN vsebinske odločitve proti Rusiji težko sprejel, ker ima pravico do veta.
Bidnove sankcije sicer prepovedujejo nove investicije v separatističnih regijah, prepoved izvoza v ZDA iz omenjenih regij, kakor tudi izvoza iz ZDA, prepoved vseh vrst finančnih transakcij in zamrznitev premoženja omenjenih regij in posameznikov iz omenjenih regij v ZDA, kot bo določilo ministrstvo za finance ZDA. Uvaja se tudi prepoved vstopa v ZDA osebam, ki jih bosta izbrala State Department in ministrstvo za domovinsko varnost.
